Pot proti zahodu ali vzhodu Slovenije se težko izogne Trojanam, ki so pomembna točka razmejitve. A prav tu že 60 let ustvarjajo verjetno najbolj znane krofe v Sloveniji. V teh dneh pa rušijo rekorde.
Vir: GP Trojane / Facebook stran podjetja
Na Trojanah imajo zelo dolgo tradicijo priprave svojih tradicionalnih krofov. So slastni, topli, veliki in bogato polnjeni. Takšni ostajajo ves čas, ne glede na inflacijo, recesijo, aktualno vlado in so dobrodošla stalnica v svetu, ki se ves čas spreminja. Ne vedno na bolje.
Trojanski krof: 140 milijonov krofov s pomočjo 60 let starega skrivnostnega recepta
S pripravo krofov so začeli leta 1961, odtlej pa so jih spekli že več kot 140 milijonov. Če bi te krofe zložili enega za drugim, bi vrsta segala skoraj 17.000 kilometrov, kar je več kot razdalja med Ljubljano in jugom Avstralije.
Vsak dan jih ocvrejo nekje med 2 tisoč in 5 tisoč, v času pusta pa lahko še nekajkrat več, tudi 20 tisoč na dan.
Za pusta jih lahko obišče tudi 5000 ali več kupcev
V teh dneh je vrsta za krofe lahko dolga tudi več deset metrov, samo na pustni torek pa se jim je napovedalo več kot 50 avtobusov, to je več kot 2500 gostov. Ob tem pa lahko pričakujemo še hkratni obisk nekaj tisoč Slovencev, ki tam vsako leto nabavijo svojo zalogo krofov za pusta.
Tradicionalni trojanski krof je izdelan po normativu 1/5 kilograma ter polnjen z marelično marmelado. Seveda pa lahko kupite tudi variacije, med drugim tudi čokoladno oblite, posute s kokosom in polnjene z vanilijevo kremo. Trojanski krof ima tudi certifikat SQ – slovenska kakovost.
Izum kuharice Rajke – ko naključna odločitev vzpostavi tradicijo
Bilo je jutro, mrzlo, megleno, okoli pusta. Pisalo se je leto 1961. Takratna lastnica gostilne Pri Konjšku, Rajka Konjšek, je tuhtala kaj ponuditi gostom ob malici. Pa se je domislila krofov. Gostje so jih navdušeno zgrabili. Potem se je nadaljevalo, krofi so se odlično prodajali in številke so naraščale iz leta v letu. Zgodila se je tradicija.
Skrivnostna receptura trojanskega krofa
Receptura je majhna skrivnost, po zatrjevanju zaposlenih nikoli spreminjana. Testo mesijo strojno, krofe pa oblikujejo ročno iz kakovostnih sestavin, brez neljubih dodatkov. Krof nastaja nekje dve uri in pol, od tega 20 minut preživi v vrelem olju – 10 minut na vsaki strani. Od trenutka, ko je trojanski krof ocvrt do prodaje, ne sme preteči več kot pol ure. To jamči, da so vedno še rahlo topli in povsem sveži. Tudi zato ne čudi, da kupci v prvega največkrat zagriznejo že na parkirišču ali ko se usedejo za volan.
Zakaj so trojanski krofi tako veliki? Ali je v njih rum? Kaj pa kvas? In kako je z oljem?
Ker se v njihovi pripravi skriva skrivnost. Gre za dva krofa, ne enega. Trojanski krof je sestavljen iz dveh običajno velikih krofov, ki sta umetelno ročno združena in oblikovana v enega. Tako pripravljeni krofi počivajo in vzhajajo v posebnih komorah ter čakajo na trenutek, ko zdrsnejo v vrelo olje. Ekipa mora predvidevati, koliko se jih bo prodali, saj se krofi ne delajo in cvrejo na zalogo, saj morajo biti vedno sveži. In še tisto pogosto vprašanje:
»Ali je v njih rum?«.
Da, je. Poleg ton moke (v recepturi je gladki dodano tudi nekaj ostre moke), sladkorja, jajc, kvasa in marmelade. Da, trojanski krofi vzhajajo tradicionalno, s pomočjo kvasa, ne pecilnega praška.
“Kaj pa olje, katero se uporablja?”
Preprosto: sončnično, več sto litrov ga je v kopeli.
