HRANA V SMETEH – vsak zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane

Slovenska gospodinjstva vsako leto zavržejo veliko količino hrane, kar povzroča negativne vplive na okolje, gospodarstvo in družbo. V Sloveniji smo predlani zavrgli 143 tisoč ton hrane, 40 odstotkov je je bilo še užitne.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) iz leta 2021 je vsak Slovenec povprečno zavrgel kar 68 kilogramov hrane. Največji delež odpadkov nastane v gospodinjstvih, kar poudarja pomembnost odgovornega ravnanja posameznikov pri nakupu, shranjevanju in uživanju hrane.

Globalno gledano trgovci zavržejo dva odstotka hrane, gostinci pet odstotkov, medtem ko gospodinjstva prispevajo kar 11 odstotkov. Zavržena hrana predstavlja izgubo virov, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečuje emisije toplogrednih plinov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na nujnost zmanjševanja količin zavržene hrane.

Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane lahko posamezniki pristopijo k trem zavezam, ki pomagajo zmanjšati količine zavržene hrane in prispevajo k boljšemu svetu. Zaveze vključujejo odgovorno ravnanje s hrano, zmanjševanje količin užitne hrane, ki konča v smeteh, ter informiranje in spodbujanje družine, prijateljev in drugih, da se pridružijo prizadevanjem za zmanjšanje zavržene hrane.

Na dan brez zavržene hrane potekajo različne aktivnosti, namenjene osveščanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane. Med drugim se predstavljajo možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter poudarja pomen preudarnega načrtovanja nakupov. Cilj je zmanjšati vpliv zavržene hrane na okolje, gospodarstvo in družbo ter spodbuditi posameznike k trajnostnemu ravnanju s hrano.