V Sloveniji je ogromno ljudi, ki živijo sami in tudi kuhajo predvsem zase. Se tudi vam zgodi, da kakšne jedi skuhate preveč ali premalo? Kakšne količine živil potrebujemo za eno osebo?
Olajšajte si življenje – imejte primerne lonce in ponve
Ko načrtujete svojo domačo kulinariko za enega, imejte v mislih, da ta ni nič kaj drugačna kot kuhanje za dva ali celo par z majhnim otrokom. Še vedno potrebujete nekaj ponev in loncev ter kuhinjskih pripomočkov. Lahko pa so ti malce manjši, a vseeno ne pozabite kakšnega večjega kosa posode za kuhanje in peko.
Nabavljajte po čim boljši ceni in kuhajte naenkrat, nato pa shranite za večkrat
Glavni problem solo kulinarike je, da je količina časa in dela skoraj enaka, kot če kuhate za veččlansko gospodinjstvo. Še vedno morate v trgovino, čakati na blagajnah, čistiti in rezljati živila, jih cmariti in nato pospraviti za sabo. Pogosto se vam zgodi, da trgovine nimajo količin živil za eno osebo, zato kupujete večja pakiranja, kar pa je včasih nepraktično.
Napišite si tedenski jedilnik ali celo za dva tedna
Znajdite se. Napišite si tedenski jedilnik ali celo za dva tedna. Pripravite nakupovalni seznam, pri nas doma je kar v analogni obliki na listku, ki je pripopan na hladilnik z magnetki. Pojdite v nabavo tedaj, ko so popusti in v več trgovin. Morda se 10 evrov prihranka na teden zdi malo, a na leto to pomeni 3650 evrov, kar je enakovredno vašemu sanjskemu solo dopustu na Baliju! Ste kaj bolj motivirani?
Kuhajte za dva – pol pojejte, pol zmrznite
Kupujte v akcijah, iščite popuste, a ker to terja nekaj truda, hodite v šoping enkrat tedensko in s seznamom. Lahko kupite tudi večje količine, nato jedi skuhate in višek hrane spravite v zamrzovalnik. S tem prihranite čas in energijo med tednom, ko kuhanje ne bo potrebno. Prav tako bo kuhinja redkeje umazana, vaš račun za elektriko ali plin pa bo za odtenek bolj prijazen.
Dobra taktika je recimo kuhati za dva, eno porcijo pojesti, drugo shraniti v zamrzovalnik za med tednom ali naslednji teden.
Količine za eno osebo
Pogoste napake delamo pri odmerjanju količin živil oziroma jedi. Zato je tukaj seznam nekaterih bolj pogostih primerov.
- juha – predjed – 2,5 dl
- juha – glavna jed – 5 dl
- krompir ali zelenjava v juhi ali omaki – 150 g
- krompir – priloga – 200 g
- krompir – glavna jed – 250 g
- meso za peko – 150 – 200 g
- meso za burger – 200 g (za klasičen ameriški burger z debelejšim zrezkom)
- meso za ragu ali rižoto – 150 g
- mleto meso – za musako, lazanjo, omako za špagete ipd – 100 g
- riba – predjed – 150 g ali en file šarenke, orade, brancina, lososa, tune…
- riba kot glavna jed – 250 g
- riž – priloga – 50 g
- riž – predjed – 60 do 70 g
- riž – glavna jed – 80 do 100 g
- sveže sadje – 200 g
- sveža zelenjava – priloga – 200 g
- testenine – glavna jed – 100 do 130 g
- kruh – priloga – 50 do 100 g
- kruh sendvič – 100 do 150 g
- sir – prigrizek – 50 g
- sir – v solati – 30 g
- jajca – za omleto – 2 komada jajca – za umešana jajca – 3 kom
- stročnice – priloga – 100 g
- stročnice – glavna jed – 150 g
- ovsena kaša – zajtrk – 40 g
- sadni jogurt – prigrizek – 150 g
- sveže jagode – prigrizek – 150 g
- zelenjavna juha – glavna jed – 400 g
- kuhane testenine – priloga – 100 g
- kuhana kvinoja – priloga – 60 g
- kuhana kvinoja – glavna jed – 120 g
- oljčno olje – za solato – 1 do 2 žlici
- oljčno olje – za kuhanje – 2 do 3 žlice
- oreščki – prigrizek – 30 g
- piščančje prsi – glavna jed – 150 g
- čokolada – sladica – 40 g