KTM, sinonim za zmogljive oranžne dirkalnike, ki so požirali dirkališča in terenske proge kot lačni študent burek, se je znašel v črni situaciji. Tri milijarde evrov dolga, odpuščanja, ustavitev proizvodnje – zveni bolj kot scenarij za katastrofalni film, kajne?
Pa vendar je to kruta realnost, s katero se sooča avstrijski motociklistični velikan. Kako je lahko podjetje, ki je bilo nekoč simbol uspeha in inovativnosti, pristalo na robu prepada? Odgovor se skriva v kombinaciji agresivne širitve, pandemije, slabih poslovnih odločitev in morda kančka arogance.
Od Mattighofna do svetovnih dirkališč: Vzpon oranžnega imperija
Zgodba o KTM se je začela leta 1934 v majhnem avstrijskem mestecu Mattighofen, kjer je Hans Trunkenpolz odprl svojo kovinsko delavnico. Leta 1954 so izdelali svoj prvi motocikel, R100, in s tem se je začela njihova pot do vrha motociklističnega sveta. KTM je postal sinonim za inovativnost, zmogljivost in neustrašnost, njihovi motorji pa so osvajali naslove svetovnih prvakov v motokrosu, enduru in rallyju.
KTM se je vedno ponašal s svojo “Ready to Race” filozofijo. Njihovi motorji niso bili le zmogljivi, ampak tudi vzdržljivi in zanesljivi, kar so dokazali z neštetimi zmagami na najzahtevnejših dirkah po vsem svetu. Od puščav Dakarja do blata Erzberga, KTM-ovi motorji so bili vedno v ospredju.
Kdo ne pozna legendarnih modelov, kot so Duke, EXC, Adventure in RC8? Duke, “huligan” med motocikli, je s svojo agresivno obliko in zmogljivim motorjem postal ikona mestnih ulic. EXC, kralj terenskih prog, je s svojo vzdržljivostjo in okretnostjo osvajal najzahtevnejše dirke. Adventure, pustolovec med motocikli, je s svojo udobnostjo in zanesljivostjo popeljal voznike na vse konce sveta. In RC8, športni dirkalnik, je s svojo aerodinamično obliko in brutalno močjo kraljeval na dirkališčih.
Kriza v avtomobilski industriji: Ne le KTM v težavah
KTM ni edini, ki se sooča s težavami. Celotna avtomobilska industrija je v krizi. Prodaja vozil upada, stroški naraščajo, konkurenca pa je vse ostrejša. Tudi velikani, kot so Volkswagen, Stellantis in Recaro, se soočajo z velikimi izzivi. Volkswagen se spopada s posledicami afere “Dieselgate” in težavami pri prehodu na električna vozila. Stellantis, združitev Fiata Chryslerja in PSA, se sooča z odstopom predsednika in negotovo prihodnostjo. Recaro, proizvajalec avtomobilskih sedežev, se spopada s padcem naročil in finančnimi težavami, pred njim pa je tudi selitev proizvodnje v Italijo.
Vzroki za krizo so številni. Pandemija COVID-19 je močno prizadela dobavne verige in povzročila pomanjkanje polprevodnikov, kar je upočasnilo proizvodnjo vozil. Vojna v Ukrajini je dodatno poslabšala razmere, saj je povzročila rast cen energentov in surovin. Hkrati se avtomobilska industrija sooča z vse večjimi pritiski za prehod na električna vozila, kar zahteva ogromne naložbe v razvoj in proizvodnjo. Svoje pa prispeva tudi kitajska konkurenca, ki vse bolj pritiska tudi v EU, sčasoma pa se bo tu uveljavila z lokalno proizvodnjo, podobno kot pred desetletji japonska in južnokorejska avtomobilistična falanga. Problem je le, da se hkrati izvaja prehod v električna vozila, četudi EU sanja, da se ne bo zgodil. Rezultat te miselnosti je, da je Kitajska hkrati vodilni razvijalec, proizvajalec in trg za elektrificirano mobilnost, vse to povezuje enormna ekonomija obsega, s tem možnost nižjih cen in povečana konkurenčnost glede na evropske proizvajalce, ki se obenem soočajo tudi z vse slabšo prodajo na globalno največjem, kitajskem trgu. Popolna nevihta je in te vedno ustvarijo kar nekaj škode.
KTM: Žrtev lastne ambicioznosti?
KTM se je v zadnjih letih odločil za agresivno širitev, s prevzemom Husqvarne, GasGasa in 50,1-odstotnega deleža v MV Agusti. Ta širitev se je izkazala za prevelik zalogaj za avstrijsko podjetje. KTM je želel postati vodilni proizvajalec motociklov na svetu, vendar je pri tem pozabil na osnovna pravila poslovanja. Preveč so se osredotočili na rast in širitev, premalo pa na dobičkonosnost in finančno stabilnost.
Hkrati je pandemija COVID-19 močno prizadela prodajo motociklov, kar je KTM še dodatno pahnilo v finančne težave. Prodaja se je zmanjšala, zaloge pa so se povečale, kar je povzročilo dodaten pritisk na finančno stanje podjetja.
Tri milijarde evrov dolga: Kako naprej?
Novembra 2024 se je KTM znašel v krču z dolgom skoraj 3 milijarde evrov. Podjetje ima 90 dni časa, da se reorganizira in zagotovi financiranje za nadaljnje poslovanje. Če jim to ne uspe, jih čaka stečaj.
KTM se je že lotil drastičnih ukrepov za zmanjšanje stroškov. Napovedali so odpuščanje 500 zaposlenih, ustavitev proizvodnje v januarju 2025 in zmanjšanje delovnega časa na enoizmensko delo od marca naprej. Poleg tega so se umaknili iz nekaterih dirkaških tekmovanj, da bi zmanjšali stroške.
Vendar pa ti ukrepi morda ne bodo dovolj. KTM bo moral najti način, kako zagotoviti dodatno financiranje in prepričati upnike, da jim dajo še eno priložnost. Hkrati bodo morali prestrukturirati poslovanje in se osredotočiti na dobičkonosnost. Druga pot je stečaj, prevzem znamke s strani konkurence in zelo verjetno konsolidacija razvoja in proizvodnje kje drugje.
Ali se bo KTM rešil?
Prihodnost KTM kot podjetja v sedanji obliki je negotova. Čeprav se vodstvo podjetja trudi rešiti, kar se da rešiti, je težko napovedati, ali jim bo uspelo. Če ne bodo uspeli zagotoviti dodatnega financiranja in reorganizirati poslovanja, se bo KTM znašel v stečaju, kar bi bila velika izguba za motociklistični svet. Se pa to verjetno ne bo zgodilo, saj ima znamka velik ugled in bo takojšnja tarča nakupa v primeru stečaja oziroma že prej, če se kot vir dodatnega financiranja najde kakšen drug proizvajalec motorjev.
