Zala in Gašper kršita logiko Instagrama, a uspevata. Ali kako ob 10.000 followerjih dobiti po 3000 lajkov!

Spremljaš slovensko glasbeno sceno? Kaj pa izbor pesmi za naš nastop na Eurosongu?

Ti je znan ta komad?

Gremo dalje. To ni debata o glasbenih okusih. Niti ni debata o upravičenosti javnih vložkov v Eurosong. Niti kritiziranje izbora, RTV Slovenije in dežurnih krivcev. Tudi ministrov ne bomo odstavljali.

Zakaj sploh pišem o tem?

Ker sta mi zbudila zanimanje. Njuna podoba, glasba in dejavnost na digitalnih kanalih ima vse elemente drame. Najprej tako preprost nastop, da kar težko verjamem, da ni bil skrbno načrtovan. Potem drama komentarjev plebsa in “strokovne javnosti”. Potunkali so ju globlje, kot zmorejo mediji katerega koli ministra. To jima je dalo dober štartni kapital. Danes je kritik manj. Pesem je mnogim zlezla pod kožo. Njuna podoba je tako prečiščena, preprosta, a vseeno urejena in “kul”, da ju hitro sprejmeš. Navzven se ne trudita biti všečna, sprejeta. Sta, kar sta in s tem se počutita čisto okey. Takšna je vsaj podoba, ki jo oddajata. Popolna kontra običajni pop sceni.


Smo dobili novi zvezdi družbenih omrežij?

Njun video je teden dni po objavi na YouTubu že lezel proti pol milijona ogledov. Še bolj zanimiv je njun Instagram. V trenutku nastanka tega besedila sta imela nekaj čez 10 tisoč sledilcev. Objave pa tudi do 4000 všečkov. Sicer je vidno, da skrbno sledita svojemu imidžu in skrbno upravljata Instagram. Fotke so profesionalne, a ne izumetničene. Pri objavah ne uporabljata “hashtagov”, niti se ne trudita z angleškimi izrazi in slengom.

Drugačna od “drugačnih”

Na Instagramu že nekaj časa opazujem poplavo vplivnežev, ki brez prave vsebine zbujajo pozornost predvsem z lepimi fotkami, obilico makeupa, soft erotike, kiča in kopiranja tujih trendov. Če mi je bil Instagram nekoč blizu, danes vsak dan izbrišem nekaj vplivnežev, ki so postali nadležni oglasni panoji brez prave vsebine. Žal, mnogo jih je in ob vseh priložnostih znamkam odsvetujem sodelovanje z njimi. Ker so razvrednoteni in daleč od svežine in kreativnosti, ki bi si jo želeli tudi v vlogi vplivneža kot kreativnega direktorja lastnega vsebinskega kanala.

Zala in Gašper se za zdaj ne trudita kaj preveč. Sta, kar sta. Namerno ali slučajno se ne držita nekaterih “zlatih” pravil objavljanja na Instagramu in za nagrado imata tudi do 40% vpletenost ljudi v njune objave – pri 10.000 sledilcih imajo objave tudi po 4000 všečkov. To je veliko več, kot zmorejo mnogi vplivneži, kjer ne manjka hashtagov, označevanj in vseh elementov upravljanja z Instagramom. Ne morem si pomagati, da se ne vprašam, kakšne bi bile številke, če bi se tudi ona dva lotila enakih tehnik. Verjetno še višje.

Manj fejkanja, več avtentičnosti

V marketingu je fino izstopati, biti prepoznaven v poplavi sporočil. Zato, menim, pot ni kopirati najbolj ustaljene vzorce, ampak biti kreativen. To je uspelo mnogim in, četudi, je pot tvegana, so nagrade lahko zelo sladke. Danes je Instagram izumetničena podoba umetnega, popolnega sveta in življenja. Globoko v sebi čutimo, da je daleč od realnega življenja. Še več, tiste z nižjo samopodobo lahko pahne še globlje, ko primerjamo svojo realnost z umetnimi podobami uspešnih. Vprašaj najstnike, kaj si o tem mislijo?

Morda nam primer Zale in Gašperja pokaže, da se vsaj delno splača vlagati v nepopačeno, dokaj skromno, “nordijsko” čisto komunikacijo in podobo. Pokazati čustva, občutke, ranljivost in….nepopolnost. Koliko znamk si upa biti nepopolnih, a s tem tako zelo človeških? Ni prav to eden izmed motivov za najem obrazov? Da dodajo humanost vektorski podobi blagovne znamke in ciglom, iz katerih so zgrajeni njihovi prodajni centri?

Think!

PS: Poznaš Lorde? Prihajajo iz zakotnega mesteca v Novi Zelandiji. Podobno, kajne? Ne podcenjujemo nečesa samo zato, ker je slovensko.

Simon Šketa