Se še spomnite, ko smo se navduševali nad tem, da nam je AI spisal in prevedel e-mail? No, tisti časi so že zdavnaj mimo. Šef Googla, Sundar Pichai, je na nedavnem dogodku Google Cloud Next 2026 potegnil črto in precej jasno napovedal, da prehajamo v dobo »agentov«.
Kaj to sploh pomeni za IT oddelke, razvijalce in konec koncev za podjetja? Pogled na ključne objave z dogodka razkrije koncepte in številke, ki so – po domače povedano – precej osupljivi.
Tukaj je pregled tistega, kar zares šteje.
Konec klepetalnikov, prihajajo avtonomni agenti
Tehnologija se je znebila pasivnosti. Umetna inteligenca ni več le tisti bot, s katerim se dopisujete in ga prosite za nasvet. Pri Googlu so fokus popolnoma preusmerili v avtonomne agente. Zamislite si jih kot digitalne zaposlene, ki sami komunicirajo med seboj, analizirajo podatke iz različnih virov podjetja in samostojno rešujejo kompleksne naloge.
Problem nastane takrat, ko imate naenkrat na tisoče takšnih agentov, saj hitro sledi kaos. Prav zato so lansirali platformo Gemini Enterprise Agent, ki deluje kot nekakšen nadzorni stolp za to novo digitalno delovno silo. Podjetjem daje orodja, s katerimi lahko to vojsko agentov gradijo, predvsem pa varno nadzorujejo.
Nova strojna oprema: Ker agenti potrebujejo “mišice”
Seveda vsa ta programska magija v ozadju zahteva brutalno surovo moč. Nikogar ni presenetilo, ko so na oder pripeljali osmo generacijo svojih procesorjev TPU (Tensor Processing Unit), je pa zanimiv njihov dvojni pristop. Čipe so namreč razdelili na dve strogo specializirani veji:
- TPU 8t: To je mišičnjak, ustvarjen izključno za “trening” ogromnih modelov. Predstavljajte si, da lahko v en sam super-sistem povežejo do 9.600 čipov. Stvar ponuja trikrat večjo moč od prejšnje generacije, ob tem pa porabi bistveno manj energije.
- TPU 8i: To pa je sprinter. Njegova glavna naloga ni učenje, ampak sklepanje (inference). Zasnovan je tako, da vse te nove AI agente poganja v realnem času, z minimalnimi zakasnitvami, kar je za uporabniško izkušnjo ob milijonih sočasnih poizvedb ključnega pomena.
Hekerji uporabljajo AI, zato je odgovor jasen
Večja avtonomija s seboj seveda prinaša varnostne nočne more. Glede na to, da napadalci pri iskanju ranljivosti že na veliko izkoriščajo umetno inteligenco, je edini logičen obrambni mehanizem – še več umetne inteligence.
Google je rešitev poiskal v združitvi svoje storitve Threat Intelligence s tehnologijo podjetja Wiz. Predstavili so novo zaščitno platformo (AI-APP), ki sisteme varuje avtonomno. To pomeni, da AI spremlja celoten proces: od trenutka, ko programer napiše prvo vrstico kode, pa vse do takrat, ko se ta aplikacija vrti v večoblačnih (multicloud) okoljih. Brez človeka, ki bi moral ob treh zjutraj panično pregledovati opozorila in ročno blokirati napade.
Google kot poskusni zajček: AI napiše že 75 % kode
Najbolj sočen del predstavitve pa ni bila nujno nova strojna oprema ali platforme, ampak vpogled v drobovje samega Googla. Radi rečejo, da so “stranka nič” za svoje produkte, in podatki, ki jih je razkril Pichai, marsikomu dajo misliti.
Kar 75 odstotkov vse nove programske kode pri Googlu danes zgenerira umetna inteligenca. Inženirji so v veliki meri postali nadzorniki, ki to kodo pregledajo in odobrijo. Njihovi interni varnostni agenti (SOC) vsak mesec sami pregledajo in sortirajo na desettisoče groženj, razvili pa so celo agente, ki znajo varnostne luknje v kodi poiskati in jih dejansko sami popraviti.
Kar smo videli na Cloud Next 2026, ni več zgolj postopna evolucija orodij, ampak premik v miselnosti. Oblak ni več le pametno skladišče za podatke, ampak postaja digitalni ekosistem, ki stvari opravlja namesto nas. Glede na videno, bo prihajajoča konferenca Google I/O maja še kako zanimiva.
