Kitajski BYD želi že leta 2025 proizvajati avtomobile v Evropi. Obenem pa naj bi tudi Tesla želela postaviti še eno veliko tovarno, poleg nemške v Berlinu. Hkrati sta to dva konceptualno raznolika giganta, ki si bosta vse bolj konkurirala.
Kitajski BYD, ki zna krepko premešati tržne deleže v Evropi s svojo ponudbo zelo solidnih in cenovno bolj dostopnih električnih avtomobilov, gre po poti, ki so jo desetletja pred njim ubrale japonske in južnokorejske znamke – v Evropi bi imel tovarno. S tem bodo vozila BYD kar naenkrat bolj »evropska« in bližje tudi tistim, ki še vedno prisegajo na Made in EU avtomobile, čeprav za to v resnici ni več nobene nuje, saj je alternativ več kot dovolj.
BYD zanimajo lokacije v Franciji, Španiji in Nemčiji. Zanimivo je, da je lahko kandidat tudi Madžarska saj ima BYD tam že tovarno električnih avtobusov.
Velika Britanija, nekadaj omiljena destinacija tovarn, se je z Brexitom samoizločila in za vlagatelje, kot je BYD ni več zanimiva. Čestitke Borisu in mnogim volilcem, ki so iz Anglije naredili eno slabših okolij za mednarodne vlagatelje.
Tesla prav tako išče lokacijo druge tovarne, menda jim diši Francija. S tem lahko povežemo tudi obisk Elona Muska pri francoskem predsedniku.
Kar je zanimivo je, da vlagateljev ne zanimajo obstoječe tovarne ampak novogradnje, ki bodo povsem prilagojene njihovim potrebam in proizvajanju električnih avtomobilov.
BYD vs Tesla
Vse bolj se kaže velika bitka dveh gigantov. Tesla je bolj avantgardna, prodorna, BYD bolj tradicionalističen in morda cenejši. BYD računa na večje število modelov, ki so prilagojeni posameznim segmentom, Tesla pa jih ima manj in poskuša z njimi (in raznimi verzijami modelov) nagovarjati čim širši trg – dober primer je Tesla Y. Tesla predstavi model in ga postopno nadgrajuje, a ohranja osnovo (dober primer je Tesla Model S, pa tudi novi Model 3), BYD gre bolj po logiki kakšnih francoskih proizvajalcev, ki vsakih nekaj let povsem spremenijo podobo svojih modelov. Vse to zna biti zanimivo in morda precej koristno za stanje na trgu in dokončno uveljavitev električnih vozil. Drži pa kvečjemu, da bodo tradicionalni proizvajalci imeli kar težka leta pred sabo, saj težko konkurirajo tako s ceno kot digitalno opremljenostjo svojih vozil. Dober primer je recimo aktualni MG 4, ki s ceno, kakovostjo in opremo krepko greni življenje Volkswagnovemu ID.3. Pa ni edini, ki se gre/bo šel takšno taktiko napada na tradicionalne znamke, predvsem evropske.