Ste se kdaj znašli v situaciji, ko pred potovanjem v tujino niste vedeli, kako imajo urejeno plačilo avtocest. Če so vinjete. Koliko stanejo, kje jih kupiti in kako jih ne preplačati? Potem greste na splet in malce pobrskate. No, od tu dalje bodite previdni.
Poglejmo primer tujca, ki recimo potuje na Češko. Tam imajo vinjete. Že na avstrijsko češki meji lahko kupite češko vinjeto po ceni, ki je obupno višja od uradne cene češke vinjete. Prodajalec hkrati prodaja uradno avstrijsko po uradni ceni Asfinaga, to je njihov DARS. Za koliko poveča ceno češke vinjete v Avstriji ne zanima nikogar. Podobno je, ko prestopite mejo. Če ste pozorni, boste našli uradna prodajna mesta, še prej pa zelo vidna prodajna mesta podjetja, ki preprodaja češke vinjete po ceni, ki je krepko višja od uradne cene in s tem ustvarja zaslužek.
To pa še ni vse. Podjetniško se znajdejo tudi pri spletnem nakupu. Podjetja so, ki preprodajajo vinjete različnih držav in pri tem pribijejo svoj zaslužek na redno ceno. Pridno oglašujejo v Googlu, zato so na vrhu zadetkov tega iskalnika. Pri tem ta podjetja niso zgolj domena nekdaj nerazvitih vzhodnih članic EU. So tudi takšna iz Nemčije.
Skratka, živimo v EU, kjer se birokrati ukvarjajo z vsem, tudi z obliko banan, uživajo v regulaciji vsega pametnega in pogosto neumnega, a da bi kdo poskrbel za enotni pregledni trg vinjet, to pa ne. Kot da je komu v interesu, da nekatera podjetja fino služijo na račun potnikov po državah EU, kjer so vinjete potrebne. Pa pustimo takšne zlobne špekulacije ob strani.
Veste, dovolj bi bil enoten portal v vseh jezikih članic EU, ki bi nudil na enem mestu online nakup vinjet povsod, kjer je to možno. Portal, ki bi oglaševal tudi na Googlu in bi moral biti naveden na spletnih straneh organizacij, ki v vsaki državi z vinjetami slednje uradno prodajajo, pri nas bi to lahko bila spletna stran DARS.
Če takšen portal lahko upravlja zasebno podjetje, ki v imenu končnega kupca kupi vinjeto in si zaračuna tudi do 50 ali več odstotkov marže, potem bi to lahko naredila tudi EU, kajne? Brez marže. Ker jo plačujemo z davki in je menda urejeno okolje, kajne?
Kako to izgleda danes? Pa poglejmo. Recimo, da ste tujec, ki potuje v Slovenijo ali Hrvaško, ali še južneje. Potujete z avtomobilom. Potrebujete vinjeto.
DARS prodaja tedensko vinjeto za osebna vozila za 16 EUR. To je uradna cena.
Kot tujec se najbolj ne znajdete, v Google vnesete Vignette Slovenia. Na prvem mestu se vam skozi sponzoriran iskalni zadetek pokaže spletna stran zasebnega ponudnika, ki vam veselo proda slovensko vinjeto. Cena? 20 EUR za 1 teden. Pribitek? 4 evre. Kar je še malo. Šele na drugem mestu zadetkov je uradna spletna stran DARS.
So še dražji ponudniki. In še to: imajo cel kup spletnih domen, recimo zgornji “si-vignette.com”, usmerja pa na prodajno spletno stran podjetja. Podobno je pri ostalih. V EU imamo na desetine spletnih strani, krepko oglaševanih, ki mnoge voznike preusmerijo na komercialne portale, ki služijo z vami. In to v tej nenadomestljivi, zbirokratizirani EU, ki jo plačujemo vsi s svojim delom. Želite še en primer, tokrat za slovensko vinjeto in še z višjim “dodatkom” na uradno ceno? Evo, 23,90 EUR za 1 teden vožnje po Sloveniji z avtom. Tokrat je profit pri 16 EUR vredni tedenski vinjeti že skoraj 50%, torej 7,90 EUR. Enaka zgodba, če ne verjamete preverite sami, se pojavlja praktično povsod, kjer so vinjete v EU. In EU to zagotovo dobro ve. Naredi pa…odgovorite si sami.
