Piaggio MP3: Že 18 let več kot skuter ter priročna rešitev za vožnjo motorja z izpitom za avtomobil

V svetu motociklizma obstajajo legende. Motocikli, ki so zaznamovali svojo dobo in pustili neizbrisan pečat v srcih mnogih motociklistov. In med temi legendami se brez dvoma bohoti Piaggio MP3, trikolesni skuter, ki je že od svojega prvenca leta 2006 preoblikoval svet dvokolesnikov.

Zgodba Piaggio MP3 se je začela z inovativno vizijo in drznim izzivom: ustvariti skuter, ki ponuja stabilnost in varnost motocikla, a hkrati ohranja praktičnost in enostavnost upravljanja skuterja. In to jim je uspelo z bravuro!

MP3 je svet in tudi Slovenijo, saj je na cestah trikolesnik te znamke zelo pogost prizor, osvojil s svojim patentiranim sistemom nagibanja “Dual Tilting Wheels” (DTW). Ta edinstvena tehnologija omogoča vozniku, da se nagiba v ovinkih kot na motociklu, a hkrati zagotavlja izjemno stabilnost in preprečuje prevrnitev. To je bil prelomni trenutek za svet skuterjev, saj je MP3 voznikom ponudil doslej neznano raven varnosti in samozavesti, tudi v slabših voznih razmerah, recimo na mokrem cestišču, sploh spomladi in jeseni, ko se tam znajde tudi kakšen pesek, kamenčki ter odpadlo listje. Podobno pa je v mestih, kjer včasih ne manjka drsečega asfalta in poplave oznak na cestišču, ki znajo tudi drseti.



Piaggio MP3 ni le varnejši, ampak zna biti sčasoma, ko voznik pridobi nekaj zdravega poguma, temelječega na prevoženih kilometrih, tudi izjemno zabaven in udoben za vožnjo. Močni motorji, vse do 500 kubikov, udobno vzmetenje in prostorno sedenje tudi za sopotnika, poskrbijo za nepozabno izkušnjo na poti. Poleg tega MP3 nudi dokaj bogato opremo, od sedaj že serijskega ABS sistema, ogrevanih ročajev do multimedijskega sistema.

Ni čudno, da je Piaggio MP3 postal prava senzacija. Od svojega prvenca so prodali že več kot 180.000 kosov v 80 državah sveta, kar ga uvršča med najpopularnejše trikolesnike na svetu.

Kaj pa loči vožnjo Piaggio MP3 od vožnje z motorjem?

Razlika je v občutku in v varnosti. Na motorju se voznik počuti kot del stroja, kot da bi se z njim zlil v eno. Vožnja je dinamična, polna adrenalina in zahteva veliko aktivnega krmiljenja. Po drugi strani pa Piaggio MP3 vozniku ponuja bolj sproščeno izkušnjo maksi skuterja. Voznik se ne potrebuje toliko naprezati pri krmiljenju, lahko se osredotoči na pot in uživa v vožnji. Poleg tega je MP3 zaradi svoje stabilnosti in treh koles bolj varen od motorja, sploh v slabih vremenskih razmerah ali na spolzkem cestišču.

Seveda pa ima takšen koncept tudi slabe plati, ki so nekomu moteče, drugim pa niti ne. Je pa prav, da smo z njimi seznanjeni in tako lažje ocenimo, kako se počutimo ob tem. Skupna značilnost trikolesnikov je, da so zaradi konstrukcije težji od klasičnih maksi skuterjev in motorjev. Zaradi tega je lahko manevriranje z njimi bolj okorno, teže se moramo zavedati tudi kot ovire, če nam pade po tleh, saj je 200 -250 kilogramsko beštijo brez dobrih mišic in tehnike pobiranja motorja težko spraviti v vertikalo. Prav tako so trikolesniki manj okretni na parkiriščih, še sploh pri rinjenju vzvratno, kjer voznik s svojima nogama odriva konkretno maso na treh kolesih. Tudi zato ima recimo najtežji MP3 s 500 kubičnim motorjem in top opremo celo vzvratno električno prestavo.

Večina dodatne teže je spredaj, na sprednjih kolesih, saj je tam veliko več konstrukcijskih elementov, kot pri enoslednem, torej dvokolesnem motorju. To vpliva na način vožnje, ki odstopa od agilnosti lahkih skuterjev in motorjev. MP3 terja privajanje pa tudi premislek pri nakupu, ki se nanaša predvsem na tip vožnje, ki je bo deležen.

Če se boste z njim cijazili predvsem po mestu, urbanem okolju in občasno na kakšnih medkrajevni turi po magistralkah, je dovolj izbrati cenejše in bolj okretne modele MP3 z manj kubiki, konji ter tudi kilogrami. Za stalne izlete po avtocesti pa je še najbolje iskati modele z več kot 300 kubiki in nekje 30 konji ali navzgor.

Kateri modeli pa so na voljo?

Piaggio ves čas obnavlja paleto MP3. Nenazadnje gre za 18 let zgodovine, zato je izvedenk malo morje. Tudi kubature so različne. Na grobo bi si jih drznili deliti na tiste do 300 ccm in one nad tem. Tisti do 300 so po našem mnenju urbani maksi skuterji, težje pa bodo potnika in sopotnika ter prtljago prevažali na daljši turi. Sicer gre, ampak to ni naravni habitat takšnega skuterja. Kar je nad 300 ccm je pravi maksi skuter, ki tudi na avtocesti brez problema dosega 120, tudi 130 ali več kilometrov in zato tudi zmore prehitevati, ne le trpeti na voznem pasu v sendviču med dvema šleperjema.

MP3 300

Vstopni aktualni Piaggio MP3. Ima možnost vožnje z izpitom kategorije B. Ima tri kolesa in je zato uporaben tudi v slabših voznih razmerah ter nudi povečano varnost na cestiščih s slabšim oprijemom. Poganja ga 278 kubični motor, ki je seveda vodno hlajen in zmore dokaj skromnih 26 konjev. Menimo, da je to malo za tako težek motor, ki tehta kar lepih 225 kil. Če damo nanj še odraslega moškega, ki ima vsaj centimeter pivskega trebuha in osnovno varnostno opremo, smo že vsaj na 100 kilah, skupaj s sopotnikom pa na 180 ali čez 200, sploh če dodamo še kovček in prtljago. Skupna teža tega motorja lahko tako brez težav zdrvi čez 400 kil. Poskusite to peljati čez Vršič s 26 konji. Šlo bo, ne boste pa se počutili kot Valentino Rossi, to vam garantiram.

Bo pa ta motor dovolj za po mestu, obvoznici, tudi za skok iz Maribora do Ptuja ali Ljubljane do Vrhnike ter za vikend ture po Sloveniji. Po svoje je trenutno še verjetno najboljša izbira med vsemi modeli MP3, ker so boljši, beri močnejši, cenovno krepko zasoljeni, sploh glede na podobno zmogljive dvokolesnike. MP3 300 pa je po drugi strani (zgolj?) jurčka in pol dražji od dvokolesnega Piaggia Beverly 300, ki ima enak motor, malce manj kil in zato malce več agilnosti. Ampak jurja in pol še nekako gre za tistega, ki nima izpita A kategorije.

Slabost, ki je splošna za trikolesnike, je pač cena, ki je višja od klasičnega skuterja. 300 kubični skuter solidne opreme in zmogljivosti dobite že za slabih 6 tisočakov, že v lastni ponudbi Piaggia, kjer je recimo sorodni Beverly 300, ki na cesti zmore celo malce več agilnosti kot MP3 300. MP3 je nasploh dražji, razlika v ceni je že pri vstopnem modelu MP3 praktično enaka strošku pridobitve izpita za kategorijo A. Zato velja premisliti, če ne bi raje investirali v resen izpit za motor in si tako razširili obzorja in nabor vozil, ki jih lahko vozite.

MP3 300 ima nekaj konkurentov med trikolesi. Peugeot Metropolis, Yamaha Tricity recimo. Pa tudi Quadro. So pa cenovno enaki ali celo dražji, tako da je Piaggio kot “original” v smislu tega, da je trikolesnike s kategorijo B ponudil prvi, celo ugoden.

MP3 400

Še vedno se ga najde. Je malce močnejši in tudi dražji, cena novega je malce nad 10 tisoč evrov. Poganja ga 399 kubični motor Piaggio Master, ki v aktualni verziji nudi dobrih 35 konjev moči. Motor je sicer kakšnih 40 kil težji kot MP3 300, kar pri končni teži z voznikom doda morda 10-15 odstotkov pri skupni teži obeh. Je pa motor za skoraj 40 odstotkov močnejši, zato je rezultat več odzivnosti, boljši pospeški in končna hitrost.

Piaggio MP3 400 je zgolj z voznikom že dovolj agilen tudi za avtoceste. Polno obtežen, s sopotnikom in kovčkom s prtljago pa tudi, a ob umirjeni vožnji. Tudi klance bo zmogel, a brez prehitevanj in divjanja. Po svoje je MP3 400 še najslabša izbira. Nudi sicer solidno in dovolj agilno vožnjo, je pa krepko dražji od 300 kubičnega MP3, hkrati pa le kakšnega tisočaka cenejši od najzmogljivejšega MPO3 500/530, ki nudi še več moči in opreme. Problem nastane tudi v primerjavi z recimo Piaggio Beverly 400, ki stane 6.500 evrov in nudi enako velikost, motor in še boljšo odzivnost na cesti. Tukaj boste imetniki polnega izpita A prihranili že vsaj 3.500 evrov glede na ceno MP3 400.

MP3 530

To je aktualni top model serije MP3. Cenovno okoli 11 tisočakov, lahko več pomladi in manj jeseni ter pozimi in pri menjavi modelov, ko trgovci praznijo zaloge. Se tudi slabše prodaja kot MP3 300 saj je tudi krepko dražji. Je tudi za 4.000 ali več evrov dražji od dvokolesnih skuterjev te moči in zato res odločitev trdokožnih B kategorija voznikov, ki želijo najboljše in so to tudi zmožni in pripravljeni plačati. Če ste med njimi, super. Dobili boste 44 konjev, dodatne 4 centimetre pri dolžini motorja (glede na MP3 400), na sploh več prostora kot na MP3 400, še sploh pa MP3 300. Z njim se boste sami suvereno vozili povsod, tudi s sopotnikom bo šlo. Ampak tu se konča. Za karkoli več z izpitom B se lahko obrišete pod nosom, ker ste dosegli maksimum.

Ostale različice MP3 in na kaj paziti pri nakupih

V dolgih letih je na trgu bilo marsikaj in še vedno se prodaja na oglasnikih. Tudi 125 kubični MP3 recimo, ki pa res ni pametna izbira ker ima premalo moči za takšen koncept in težo vozila. Pri nakupu se držite pravila, da kupite novo, če to zmorete in imate dejansko namen motor imeti 5 ali več let. Druga pot so do 3, 4 leta stari motorji s popolno dokumentacijo, servisno zgodovino ter manj kot 10.000 prevoženimi kilometri. Ti lahko nudijo izjemen prihranek. Še posebej to velja za močnejše modele. Pri MP3 400 ali 500 je lahko razlika med čisto novim in leto, dve starim tudi 2.000, 3.000 evrov, še vedno pa gre za praktično nov motor. Nasploh je redno vzdrževan MP3 soliden izdelek, ki nima veliko težav. Proizvajalec je ugleden, servisna mreža odlična, poprodajna podpora tudi. Pa tudi rabljeni dobro držijo cene. Z vsemi motorji bo MP3 komot dosegel 50 tisoč ali več kilometrov, pred prvo resno obnovo. Pazite le, da je redno servisiran pri pooblaščencu in da ni bil razbit.

To pišemo zato, ker je v Sloveniji kar nekaj preprodajalcev motorjev, ki so uvoženi iz tujine, kar samo po sebi ni problem. Problem pa nastane, če gre za previte kilometre ali pa recimo razbite motorje, ki v delavnici dealerja čudežno postanejo spet celi, zlepljeni skupaj iz več razbitih kosov. To so ekstremi, a saj jih poznamo. Pogosto so takšni dealerji dobro založeni, imajo kar precej rabljenih modelov na zalogi. Običajno ne gre za pooblaščene prodajalce Piaggio ampak podjetja, ki to niso, se pa ukvarjajo s preprodajo motorjev. Skratka, včasih je bolje plačati tisočaka več in vedeti, kaj imaš pod sabo, ko drviš s stotko skozi ovinek, na nasprotnem pasu pa promet. Takrat moraš motorju res zaupati.

Smotrnost nakupa MP3

Imeli smo ga med prvimi, že leta 2008, model MP400. Lepi spomini na tisoče kilometrov. Deloval je brezhibno, nikoli ni niti “kihnil”, poti je odvozil varno in suvereno. Se pa človek sčasoma mora vprašati, ali namerava ostati motorist. Če boste stopili na to pot redne vožnje motorjev, potem se le lotite izpita A. Pridobili boste nekaj novih znanj v tem procesu, predvsem pa se vam bo odprlo vesolje ponudbe motorjev. Trikolesniki so že kul, a precej omejeno igrišče. So pa odličen vstop v svet motorizma, ki si ga lahko privoščite brez investicije časa in denarja v izpit kategorije A. In če ugotovite, da ste iz pravega testa, potem tudi odločitev za A ne bo pretežka. Morda pa je tudi zato toliko rahlo rabljenih MP3 po oglasih. Nekateri ugotovijo, da po začetnem navdušenju motor stoji parkiran, drugi pa padejo v motorizem. Prvi in drugi potem MP3 prodajo, kar je končna posledica, hkrati pa odlična pot za nakup malo rabljenega in cenejšega MP3. Še posebej, če vas mika recimo 500 kubični model, ki je kot nov res….sori….zverinsko (pre)drag.

Je lahko 125 kubični skuter alternativa?

Lahko je. Za vožnjo slednjega zadošča izpit kategorije B in “Koda 125”, ki jo pridobite po 6 urah vožnje motorja v avtošoli. Izpit teorije in praktične vožnje ni potreben. Dovolj je samo vožnja, dobite evidenčni kartonček in nato novo vozniško, vanjo pa je dodana “Koda 125”, ki vam omogoča da po Sloveniji vozite 125 kubični motor moči do 15 konjev. Podrobnosti v tem članku. Takšen motor, če si omislite vodno hlajen agregat s 15 konji, alternativa MP3 300. Res pa je, da morate pred začetkom vožnje opraviti vse potrebno za pridobitev Kode 125, kar stane okoli 400 evrov, pri MP3 300 pa zadošča že B kategorija. Ko to dvoje izenačimo in preračunamo, je razlike med solidnim 125 ccm skuterjem in MP3 300 le še okoli 3000 EUR.