Kitajska podjetja so v pravem “DeepSeek” stampedu. Od razvijalcev iger do jedrskih elektrarn, vsi vključujejo to tehnologijo umetne inteligence v svoje poslovanje, pogosto z dvomljivimi rezultati, a vedno z veliko medijske pozornosti.
DeepSeek, relativno nov igralec na kitajskem AI prizorišču, je sprožil pravo norijo. Njegov vzpon je zanimiv fenomen, ki razkriva marsikaj o stanju kitajskega tehnološkega sektorja, investicijskih navadah in celo o nacionalnem ponosu v luči geopolitičnih trenj z ZDA.
Kaj povezuje na videz nepovezane entitete, kot so ustvarjalci mobilnih iger, upravljalci jedrskih elektrarn in uradniki lokalnih oblasti? Odgovor je: vsi so v zadnjem času hiteli vključevati DeepSeekov AI model R1 v svoje delovanje. Motivacije so različne, od resnične potrebe po izboljšanju storitev do preprostega izkoriščanja trenutnega “hype-a” okoli DeepSeeka.
Medtem ko se novice o DeepSeeku v kitajskih medijih vrstijo, je ironično, da je le malo poročil osredotočenih na samo podjetje. Namesto tega se medijska pozornost osredotoča na to, kako različna podjetja uporabljajo (ali trdijo, da uporabljajo) DeepSeekovo tehnologijo. Gre za tekmo v objavah o vključevanju odprtokodnih modelov DeepSeeka v korporativne strategije. Nekateri so našli praktične in smiselne aplikacije, medtem ko se zdi, da drugi to počnejo predvsem zaradi publicitete in dvigovanja nacionalnega ponosa.
Poročila kažejo, da je več kot 20 kitajskih proizvajalcev avtomobilov, vključno z enim proizvajalcem avtobusov, začelo vgrajevati DeepSeekov chatbot v svoja vozila. Približno 30 podjetij iz medicinskega in farmacevtskega sektorja ga uporablja pri kliničnih diagnozah in raziskavah. Tudi finančni sektor ni imun na “DeepSeek mrzlico”, saj ga številne banke, zavarovalnice in borznoposredniške družbe uporabljajo za različne namene, kot so usposabljanje zaposlenih in oblikovanje naložbenih strategij.
Ta situacija spominja na lansiranje ChatGPT-ja konec leta 2022, ko so zahodna podjetja hitela poudarjati svojo vključenost v takrat najnovejšo AI inovacijo. Kljub temu, da so kitajski tehnološki giganti, kot sta Baidu in Alibaba, že predstavili impresivne AI modele, nobeden ni pritegnil takšne pozornosti kot DeepSeek, ki je presenetil s svojo učinkovitostjo in trditvijo, da za svoje delovanje potrebuje bistveno manj računalniških virov kot konkurenčni modeli.
Na kitajskih spletnih forumih za male vlagatelje je bilo do sredine marca zabeleženih skoraj 5.000 vprašanj o DeepSeeku, večinoma z vprašanji podjetjem, ali razmišljajo o uporabi te tehnologije ali jo že uporabljajo. Stotine podjetij je potrdilo vključevanje DeepSeeka, kar je pogosto povzročilo začasen dvig cene njihovih delnic. Vendar pa se vrednost delnic pogosto zmanjša, ko vlagatelji ugotovijo, da nekatera podjetja le “eksperimentirajo” z DeepSeekom interno.
Medtem ko so nekatere uporabe DeepSeeka logične, na primer pri ponudnikih storitev v oblaku ali proizvajalcih čipov, ki optimizirajo svoje izdelke za DeepSeekove modele, se zdi, da so druge bolj usmerjene v lovljenje trenda. Nemški proizvajalec računalniške opreme Cherry je na primer na Kitajskem predstavil “AI miško”, ki omogoča glasovno interakcijo z DeepSeekovim chatbotom.
Primeri vključujejo tudi uporabo DeepSeeka v mobilni strelski igri (za “napovedovanje” uspešnosti igralcev) in v jedrski elektrarni (za “razumevanje kompleksnih vprašanj”, kar ostaja precej nejasno). Lokalne oblasti prav tako niso ostale imune; Shenzhen je implementiral DeepSeek-pogonjene aplikacije v oblaku za vladne agencije, medtem ko Changsha uporablja DeepSeek za analizo podatkov v okviru programa pametnega mesta. Po vsej državi se vladni uslužbenci udeležujejo predavanj o DeepSeeku.
Eden od ključnih razlogov za uspeh DeepSeeka je njegova odprtokodnost in cenovna dostopnost, kar je privlačno za kitajska podjetja, ki iščejo načine za vključitev umetne inteligence v svoje poslovanje. Konkurenca na trgu električnih vozil je na primer prisilila proizvajalce, da nenehno razvijajo nove pametne funkcije, za kar so DeepSeekovi modeli idealni, saj ponujajo hitrejšo interakcijo z manjšimi stroški.
Poleg praktičnih razlogov pa je DeepSeek postal tudi simbol nacionalnega ponosa. Zgodba o DeepSeekovem izzivu ameriški prevladi na področju umetne inteligence, še posebej v luči ameriških sankcij, ki omejujejo dostop Kitajske do naprednih polprevodnikov, je močno odmevala v kitajski javnosti. DeepSeekov uspeh krepi prepričanje, da lahko Kitajska premaga te ovire in doseže tehnološki preboj. Kitajski zunanji minister Wang Yi je DeepSeek celo primerjal s prejšnjimi kitajskimi tehnološkimi dosežki, kot sta razvoj jedrskega orožja in vesoljski program.
