Čas branja: 3 min

Če primerjamo vplivneže in medije je vprašanj precej. Moj pogled je enostaven. Dajmo se postaviti v vlogo uporabnika, kupca, tistega, ki vse to opazuje in ga skušamo osvojiti vsi po spisku.

Spoznaj Mojco

Mojca je stara 34 let. Živi v Ljubljani. Ima enega otroka, starega 3 leta. Partnerja, s katerim si delita novo stanovanje, seveda na kredit. Avto, dober mobitel, razmišlja o nakupu shih tzuja in o tem, če je kombuča res tako koristna, kot pravijo na Instagramu.

Medij o Mojci

“Mojca, zate imamo novice. Pa odlične kolumne. Vreme, horoskop, Ljubezen po domače. Tudi Bobovnik te ima pozdravlja. Da ne omenjamo Sobotne priloge.”

Mojca ve, da dobi v medijih dokaj poglobljene vsebine. Kolektivne izdelke urednikov, oblikovalcev, tržnikov, skratka celega tima profijev, ki imajo tako izobrazbo, kot motivacijo, da se borijo za njen čas.

So mediji vplivneži v očeh Mojce? Niso. Zakaj ne? Ker so na prvem mestu zgodbe, šele nato nekje v ozadju blagovna znamka medija, kaj šele novinarja. Še najbližje vplivnežu so TV zvezde, voditelji zabavnih oddaj. Mojca je ob spremljanju medijev izpostavljena tudi oglasom, ki so primerno označeni. Lahko jim verjame, lahko jo navdušijo. Ali pa tudi ne. Le redko naleti na medijsko zgodbo, spisano s strani novinarja, kjer jo bo slednji navdušil nad izdelkom ali storitvijo. Redke so takšne vsebine.

Vplivnež o Mojci

“Mojca, zate imam par finih idej, kako JAZ vzgajam svojega otroka. Pa katere pudre mu kupujem. In kje preživljamo prvomajske počitnice. Tudi kombučo pijemo. Fina je za lase in herpes.”

Hmm, Mojca pri vplivnežih sledi predvsem njihovemu hobiju in življenjskim situacijam, v katerih se znajdejo. Vmes bolj ali manj jasno zazna tudi izdelke in storitve.

Dvomim, da Mojca od vplivnežev pričakuje vsebinske presežke. Kako le, če vplivnež na dan objavi 10 do 20 objav na IG storijih? Le kdo bo tja stlačil kaj več kot fotko, video, nekaj besed in …. no “Swipe up”, ki vodi na oglas.

Fakt je, da pri nas vplivneži nimajo denarja za plačilo produkcijske ekipe, ki bi jim pomagala ustvariti izdelke, vsebinsko bogate in primerljive s TV produkcijami.

V tujini to gre, ponekod, nekaterim. Pri nas pa ne. Kateri vplivnež pa ima 500 EUR na dan za ekipo dveh, treh profijev, ki mu bodo urejali vse od fotk, snemanj, montaže, scenarijev, računov, pogodb, oblačil in še in še?

Poglej seznam na koncu TV oddaj. Z razlogom je v produkcijah po več deset, sto ljudi. Vplivnež je v glavnem sam, morda ima fotografa, ki ga kompenzira tako, da ga zastonj oglašuje, fotograf pa upa, da bo zaradi vplivneža pofotkal kakšno poroko več.

Je Mojca naivna?

Ne ni. Mojca je tista, ki ji itak vsi nekaj prodajajo. Podjetja preko oglasov in vplivnežev. Mediji oglase teh istih podjetij, seveda zapakirane v vsebino, označene kot oglas. Vplivneži pa tudi, sami sebe, svoje obraze, osebne znamke, a hkrati tudi produkte in zgodbe njihovih partnerjev.

Si res drznemo meniti, da je Mojca hitro zavedena? Da ne zna prepoznati oglasov, da se ne zaveda, kaj je izdelek in mesto vplivneža in kaj novinarja, medija?

Bo Mojca kompetentne in globoke informacije iskala na IG storijih? Dvomim. Mediji imajo svojo vlogo, mesto v družbi, imajo kolektivni izdelek, ki sledi profesionalnim standardom. Seveda pa ljudje pogosto tega ne potrebujemo, rabimo tudi zabavo, vpogled v “življenja drugih”. In tedaj se zleknemo z mobitelom v roki in izvajamo tisti priljubljeni gib s palcem po zaslonu.

Zabavo obvladajo vplivneži in mediji, slednji pa še kaj več!

Priznajmo pa si še nekaj. To logiko hitre in dokaj površne zabave še kako dobro obvladajo tudi mediji. Sicer ne bi občudovali raznih cirkulark, Borčijevih nogavičk, zaljubljenih kmetov in tudi Hansa z gora.

Zabava je čisto v redu reč. Pa lepo se je kdaj sprostiti in nasmejati, kajne? Ampak, ko govorimo o “medijih” imamo v mislih predvsem resne novinarske vsebine. Zdaj pa ti mene stori uslugo in pomisli, koliko sploh še je takšnih v medijih?

Ko se medij spusti na področje instantne zabave, je zame zelo podoben vplivnežu. Vsebinsko. Razlika je predvsem v tem, da se medij tega loti bolj celovito, produkcijsko izpiljeno, z več sredstvi in tudi več prihodki iz oglasov.

Vplivnež kaj drugega, kot posneti samega sebe, že skoraj ne more. Ima svoje življenje in hobije. Te lahko prikaže. Izpostavi se in se javnosti ponudi na pladnju. Ob tem pa skuša, tako kot mediji, plačevati račune.

Razlika? Regulativa. Naj bo jasna in za vse.

Edina razlika zame je, da za vplivneže ni resne regulative, ki bi jo morali spoštovati. Tukaj pa je, že zaradi dobrega okusa, vredno postaviti zelo jasna pravila. Jasna? Ja, jasna. Da ne bo dvomov, kakšno je primerno vedenje.

Tudi zato, ker vplivneži, za razliko od večjih medijev, nimajo denarja za plačevanje odvetniških pisarn in svetovalcev.

Ne bi pa želeli ostati brez dnevne porcije instant zabave, kajne? Ker če ne bomo mi, tud v Sloveniji snemali pleničk, bodo to počeli po svetu. In ker je internet globalen, bo takšna tudi naša medijska ali vplivnostna konzumacija.

Pa srečno, klikni šer in lajk. Vsak šteje 🙂

Simon Šketa, dolgoletni novinar, nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi v Mobitelu, danes odgovoren za vplivneže v Telekomu Slovenije. Hkrati solastnik kulinaričnih medijev SKETA.si in PRESNO.si ter vplivnež. V svoji karieri je sodeloval z več 10 vodilnimi podjetji v Sloveniji in multinacionalkami, kot so Samsung in Henkel.