Čas branja: 3 min

Ali je 100 evrov dovolj za pozornost vplivneža? Kaj sploh prodati naročnikom? Koliko je to vredno?

Vplivneži imajo več poti za monetizacijo svojega dela.

Oglaševanje z objavami

Dejstvo je, da imajo vplivneži določen doseg na družbenih omrežjih. Posledično lahko, enako kot mediji, tržijo oglasni prostor.

Večji kot je doseg, višja je lahko cena. Stvar naročnika je, kakšnim ciljem z oglaševanjem sledi, ampak praviloma imajo vplivneži z večjim dosegom možnost doseganja višjih cen.

Objave so praviloma vsebinsko vezane na dejavnost vplivneža. V te objave slednji bolj ali manj domiselno umestijo produkte, storitve in/ali blagovne znamke naročnika oglaševanja. Pri tem oboji upajo, da bo takšna produktna umestitev spodbudila javnost k nakupu izdelka, storitve ali večji prepoznavi blagovne znamke naročnika. V kolikšnem obsegu to dejansko drži je vprašljivo, ampak to je lahko tema za drugi članek.

Cena oglaševanja tega tipa? Po mojih neuradnih ocenah se lahko vplivnež, ki ima vsaj 5.000 sledilcev na Instagramu ter dovolj kakovostno produkcijo, nadeja od 50 evrov dalje na objavo. Nekakšen zlati standard je 100 evrov v ligi do 20.000 sledilcev, kamor sodi velika večina omembe vrednih slovenskih vplivnežev. So tudi izjeme, nekateri še vedno delajo oglaševanje praktično zastonj, drugi pa pričakujejo enormne cene, ker se, upravičeno ali ne, smatrajo tudi za zvezdnike. Ne pozabimo, da število sledilcev ni dovolj kakovostno merilo za oceno vrednosti sodelovanja. Šteje tudi vpletenost (deljenja, komentarji, všečki…) slednjih. Na Instagramu je minimum solidne vpletenosti 5%. Če ima nekdo 10.000 sledilcev se pričakuje, da bo na njegove objave v povprečju po 500 všečkov ali več. Pa vsaj še kakšnih 5-10 komentarjev. Zlati standard pa je 10%. Torej 1000 všečkov/10.000 sledilcev.

Kar zagovarjam je, da mora biti takšno oglaševanje ustrezno označeno, vsaj s hashtagom #ad oziroma #oglas. Nič ne škodi tudi uporaba orodij za označevanje oglasnih partnerstev, če so vplivnežu na voljo (Paid partnership ipd).

3 nasveti za direktorje na LinkedIN

Ambasadorstvo

Nekateri naročniki želijo vplivneža uporabiti izven socialnih omrežij, na svojih spletnih straneh, publikacijah in oglasih. V teh primerih vplivnež ne zagotavlja le oglasov na svojem kanalu, ampak svoj obraz, ime, blagovno znamko preda v komercialno rabo naročniku.

Slednji ima potem možnost, da jo aplicira marsikje, od prodajnih katalogov, oglasov na TV, radiu, revijah in internetu, vplivneževe vsebine lahko uporabi za vsebinski marketing (recimo znamčeni recepti, razviti posebej za naročnika, z naročenimi fokami samo zanj). Takšni dogovori nujno ne vključujejo tudi prisotnosti na družbenih kanalih naročnika.

Ambasadorstvo je vrednostno zelo raznoliko. Moje mnenje je, da je zelo pomembno dvoje: trajanje sodelovanja in obseg uporabe znamke vplivneža.

Če bo neko podjetje dolgoročno sodelovalo z vplivnežem, slednjemu to omogoča večjo finančno varnost, zato je lahko tudi cena/mesec nižja. Ne pozabimo namreč, da je stvar higiene, da vplivnež-ambasador hkrati ne sodeluje s konkurenčnimi znamkami, niti takšnega sodelovanja ne vzpostavi takoj po zaključku predhodnega.

Priporočljivo je določeno “karenčno obdobje”, saj smo ljudje občutljivi na ambasadorje, ki redno menjajo naročnike. Težko jim zaupamo.

Ambasadorstvo, z minimalnim obsegom produkcije vsebin za naročnika, je vsaj 500 evrov/mesec. To je zopet nekakšna groba ocena, so tudi primeri 4 mestnih mesečnih zneskov in takšni naročniki, ki bi plačali 100 evrov za de facto znano osebo, ambasadorja.

Ali je 100 evrov dovolj za pozornost vplivneža? Kaj sploh prodati naročnikom? Koliko je to vredno?

Produkcija vsebin

Vplivneži imajo lahko lastno produkcijo vsebin – besedil, fotografij, videa, scenarijev zanje. Potrebujejo jih za lastne potrebe, seveda pa lahko to znanje tudi tržijo naročnikom. Cene so običajno blizu panožnim. Fotke od 20 evrov/fotko dalje, video od 200 evrov dalje. Cene so zelo različne, odvisne od zahtevnosti produkcije, obsega naročila ipd.

Pogosto je produkcija zajeta v dogovor za oglaševanje pri vplivnežu. Slednji sam zagotovi vsebino, jo producira, objavi in to zaračuna kot oglaševanje.

V tem primeru naročnik praviloma nima pravice komercialne uporabe teh vsebin izven kanala, kjer so bile prvotno objavljene. Če jih želi aplicirati drugje, mora to ločeno plačati, bodisi v okviru ambasadorstva ali pa naročila produkcije vsebin.

Klasični zakup

Uspešen vplivnež želi svoje vsebine objavljati tudi izven družbenih omrežij. Zakaj? Ker s tem ohranja kreativno kontrolo in slog.

Namesto, da mu dizajn definira Facebook ali Instagram, si ga določi sam. Namesto, da njegove vsebine preko oglaševanja monetizira Zuckerberg, to raje počne na svojem portalu sam.

Ciljam na spletno stran in če je slednja dobro obiskana, lahko nudi tudi trženje oglasnega prostora.

Cene so odvisne od formata oglasov in so primerljive s cenami, ki so običajne na trgu medijskega zakupa. V praksi se splača tržiti šele portale, ki imajo mesečno 40.000 ali več unikatnih obiskovalcev.

Simon Šketa, dolgoletni novinar, nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi v Mobitelu, danes odgovoren za vplivneže v Telekomu Slovenije. Hkrati solastnik kulinaričnih medijev SKETA.si in PRESNO.si ter vplivnež. V svoji karieri je sodeloval z več 10 vodilnimi podjetji v Sloveniji in multinacionalkami, kot so Samsung in Henkel.