Električni avtomobili – skoraj vsak tretji nov avto v Rusiji je kitajski – EU proizvajalci v primežu konkurenci s Kitajske, ZDA in posledic umika z ruskega trga – tudi inflacija ruši kupno moč

Rusija je po umiku zahodnih proizvajalcev začela povečano uvažati kitajske izdelke, tudi avtomobile. Ti sedaj tvorijo že tretjino prodaje novih vozil v Rusiji.

Kitajski avtomobili v Rusiji – od 9,6 na skoraj 30 odstotni tržni delež v manj kot letu dni

Še spomladi 2022 je bilo v Rusiji prodanih manj kot 10 odstotkov novih vozil kitajskega izvora. Vsak deseti novi avtomobil je bil kitajski. Sedaj je že vsak tretji, ostalo pa so lokalni, ruski izdelki. Kupci cenejših avtomobilov izbirajo v Rusiji izdelana vozila, ki so praviloma že dokaj zastarela. Če zapravijo več, nekje nad 35.000 evri pa izberejo kitajska vozila.

Kitajski avtomobili ciljajo tudi na EU trg

Vse več deležnikov zahodne avtomobilske industrije opozarja, da so nekonkurenčni kitajskim proizvajalcem. V zadnjem času sta to prvi mož Stellantisa, sedfaj pa še šef družbe Forvia, ki je eden največjih dobaviteljev v avtomobilski industriji, v lasti ma tudi znamko Hella.

Še posebej so problem cenejša električna vozila, kjer evropski proizvajalci s ceno ne morejo priti blizu Kitajcem, razlika v ceni izdelave je lahko tudi 40 odstotkov cene oziroma 10 tisoč evrov za primerljivo vozilo.

Zasluge za to pa naj bi imela tudi zahtevna evropska regulativa, ki ruši konkurenčnost tukajšnjih proizvajalcev. Ti se na eni strani soočajo z vse bolj agilno konkurenco iz ZDA, sploh pri električnih vozilih.

V vzhoda Kitajci, z zahoda ameriška električna vozila, izvoza v Rusijo ni, kupna moč pa pada

Na drugi strani v EU prodirajo kitajski proizvajalci, ki najraje prevzamejo evropsko znamko in z njo skušajo lažje zlesti v naše garaže, dober primer je MG, ki ga nekateri še povezujejo z Anglijo, v resnici pa so sedanja vozila MG izdelana na Kitajskem, lastnik znamke pa je največji kitajski proizvajalcev avtomobilov, družba SAIC Motor iz Šanghaja. Podjetje je v državni lasti.

Za piko na i je padla še prodaja v Rusijo, ki jo bodo postopno osvojili kitajski proizvajalci, zato evropski proizvajalci ne morejo računati, da bodo na ta trg čez nekaj let morebiti prišli v enakem obsegu kot pred konfliktom Rusije z Ukrajino.

Pa drugo piko na i pa skrbi manjša kupna moč v EU, ki je posledica inflacije, slednje pa ne dohiteva rast plač. Posledica je manjša kupna moč in tudi varčevanje, saj ljudje bolj previdno ravnajo s svojim denarjem.