Mobing – trpinčenje – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – kako ga prepoznati in ukrepati – 35 odstotkov delavcev v Sloveniji trpinčenih? Glavni povzročitelji nadrejeni.

Nekateri delodajalci trpinčijo zaposlene, dopuščajo mobing ali neprimerno ukrepajo, ko pride do njega. Mnogi delavci pa si trpinčenja ne upajo niti prijaviti. Kako ga prepoznati? Kako ukrepati in koliko je tega v Sloveniji?

Vsak tretji delavec trpinčen? Glavnina žrtev so ženske. Glavnina povzročiteljev pa nadrejeni!

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je novembra lani izvedla raziskavo o pojavnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnih okoljih. Ugotovili so, da je bilo v zadnjega pol leta na delovnem mestu trpinčenju izpostavljenih kar 35 odstotkov anketiranih. 38 odstotkov jih naj bi trpinčenje po njihovem trpelo vsak teden, 23 odstotkov pa kar vsak dan. Večina trpinčenih, 73 odstotkov, je žensk. Najpogostejši storilci pa nadrejeni.

Posledice mobinga so lahko hude, tudi samomor

V podjetjih, kjer tiho dopuščajo izživljanje šefov nad zaposlenimi se slabo zavedajo, da se s tem izpostavljajo odškodninski odgovornosti, linču strank in širše javnosti, kadar takšne zgodbe uidejo v medije pa tudi moralni odgovornost, saj lahko žrtve v nemoči zaidejo tudi v poskuse samopoškodovanja, samomore ipd.

Najbolj pogoste posledice trpinčenja na delovnem mestu so poslabšanje duševnega zdravja, dolgotrajne bolniške odsotnosti, poskusi in izvedbe samopoškodovanj in samomora.

Kako prepoznati trpinčenje, spolno nadlegovanje, nadlegovanje, mobing?

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so pripravili e-priročnik, ki opiše vse podrobnosti. V njem so informacije, kako prepoznati takšne dogodke, za kakšno vrsto nadlegovanja lahko gre in tudi kako primerno ukrepati.

  • V prvi vrsti morajo žrtve prepoznati nedopustno ravnanje, ga opredeliti, beležiti dogajanje v dnevnik, se zaupati zaupanja vredni osebi v podjetju, predstavnikom sindikata.
  • Sledijo poskusi neformalnega reševanja, kjer se storilec opozori na domnevno nedopustno ravnanje.
  • Smotrno je poiskati tudi zdravniško in psihosocialno pomoč in poskrbeti, da je dogajanje čim bolj podrobno dokumentirano.
  • Slednje bo ključno v primeru, da domnevno nedopustno ravnanje žrtev prijavi pri delodajalcu ali na pristojnih institucijah.
  • Te so inšpektorat za delo, seveda pa obstaja tudi možnost kazenskega postopka, kjer je prvi korak prijava dogajanja na policiji ali pristojnem tožilstvu, za piko na i pa obstaja še možnost civilnopravnega postopka na sodišču proti povzročitelju in delodajalcu, z namenom kompenzacije povzročene, dokazane škode, ki je posledica nedopustnega ravnanja pa tudi neodzivnosti delodajalca, ki bi bil opozorjen na sum trpinčenja pa se na to ne bi odzval.
  • Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zaščito delavcev in o teh delavce pisno obvestiti.

E-priročnik si poglejte tukaj.