Čas branja: 3 min

Ni redkost, da nas motijo nadležne reklame. Tudi mene občasno. Ampak jih ne blokiram. Vem, da avtorju vsebine, ki jo berem, omogočajo delo, meni pa užitek ob njegovih besedah.

Nič ni brezplačno

Radi imamo spletne vsebine, medije, bloge. Velika večina jih je brezplačnih. Za nas, ki jih beremo. To je super, kajne? Zastonj zabava in informacije.

Ampak niso ravno zastonj.

Bloger v pripravo vloži svoj čas in trud. Ima tudi nekaj stroškov, od spletne domene, najema strežnika, kakšnih dodatkov za delovanje spletne strani. Morda potrebuje malo boljši mobitel za fotke in video, občasno pa si želi privoščiti tudi kakšno dodatno (plačljivo) znanje, da bo lahko delal še bolje.

Če režemo cente priljubljenemu avtorju, režemo sebi vsebino, ki nam je všeč.

Nihče ne sili nikogar spremljati ali klikati na oglase. Seveda ima vsak pravico uporabljati blokado oglasov oziroma jih ne klikati. Zavedajmo pa se, da lahko naš klik na oglas avtorju članka, ki ga pravkar bereš, prinese nekaj centov denarja. Je to previsoka cena za vsebino, ki ti je všeč?

Ekonomika bloganja je jasna. Zelo malo blogerjev lahko živi od tega. Na večjih trgih gre, najbolj uspešnim. Pri nas pa je to dosti težje. Po vsej verjetnosti avtor člankov, ki jih bereš, od tega dela nima nič. Kar mu tvoj klik na oglas omogoči je, da si krije vsaj delno stroške, ki jih ima s spletnim blogom in vsebinami.

Pošteno je, da imamo vsi nekaj

Bralec dobi brezplačno vsebino. Nihče ga ne sili k spremljanju vsebine. Če mu pomeni dodano vrednost je korektno, da minimalno prispeva k temu, da bo tudi v prihodnje imel to vsebino. Zadošča en klik na oglas. Samo to.

Bloger se je sam odločil za svojo pot. Tudi za to, da od tega nima plače in v glavnem dela zastonj. Zato nima pravice jamrati. Je pa pošteno, da ga za njegov trud, če nam je vsebina všeč, nagradimo s klikom na kakšen primeren oglas. Od tega bo ta bloger dobil nekaj centov.

Družba uspeva, ko se zavedamo, da smo medsebojno povezani. Simbioza avtorjev vsebin in odjemalcev slednjih lahko dolgoročno traja le na minimalnih ekonomskih temeljih.

Žal pri nas opažam, da imajo ljudje zelo zmotne predstave in včasih “iz principa” ne klikajo po oglasih, četudi bi jih zanimale ponudbe, ki jih prikazujejo.

Takšen pristop je nepremišljen. Na tako majhnem trgu imamo tako ali tako manjko kakovostnih avtorjev, blogov in vsebin.

Najboljši pišejo v maternem jeziku, to pomeni, da lahko računajo samo na bralce iz Slovenije. Posledično od tega ne bodo nikoli zaslužili omembe vrednih zneskov. Zato je njihovo delovanje zelo na meji tega, da je čista izguba. Zdi se mi pošteno, da jim delovanja ne otežujemo še dodatno. Konec koncev so nam njihove vsebine blizu.

Pa dajmo še o zaslužkih.

MAJHNI BLOGI

Večina manjših blogerjev ima nekaj tisoč obiskovalcev mesečno. Slednji blogerju morda mesečno generirajo ravno toliko klikov in ogledov oglasov, da se mesečno nabere od 10 do 20 evrov. Na letni ravni zadošča za minimalne stroške strežnika, spletne domene. Praviloma pa ne pokrije stroškov opreme, še manj pa vloženega časa in dela.

SREDNJE VELIKI BLOGI

Blogi, ki imajo po 20 do 50 tisoč unikatnih obiskov na mesec, lahko računajo na 100 do 200 evrov zaslužka s klasičnimi oglasi. Če imajo sposobnega tržnika pa morda nekajkrat na leto dobijo še par sto evrov iz direktnega oglasnega zakupa.

VELIKI BLOGI – PORTALI

Za medijske zakupnike so v resnici zanimivi le portali nad 100.000 mesečnih obiskovalcev. Tam se lahko zaslužki s sposobnim tržnikom približajo 1000 evrom mesečno. Sliši se veliko, ampak ni.

Takšen blog namreč terja precej profesionalen pristop, dobro opremo, veliko znanja, ogromno časa. Tudi specializirana znanja, kjer je potrebno izvajalca najeti in pošteno plačati. Tisočak zadošča za tekoče stroške delovanja, vlaganja v portal, opremo, gorivo itd, ne pokrije pa plače blogerja. Slednji lahko svojo plačo ustvari predvsem tako, da iz sebe naredi javno osebo, vplivneža in tudi tako ustvari nekaj prihodka.

Seveda pa se zavedajmo, da je takšnih zelo obiskanih blogov zelo malo, ker je do takšnih številk obiska na našem trgu težko priti. Morda uspeva (nekaterim) medijem, a predvsem po zaslugi veliko večjega nabora vsebin, ki so produkt večih ljudi.

Posamezen bloger, odvisen od lastne zmožnosti pisanja in objavljanja, dnevno morda objavi članek ali dva. Klasični medij pa nekajkrat več.

Klikaj po pameti

Skratka, klikajmo oglase. Ampak samo tiste, ki so nam zanimivi. Ker tudi oglaševalci v oglaševanje vlagajo denar, ki izhaja iz naših nakupov njihovih izdelkov in storitev. Verjetno si želimo, da ne zapravljajo po nepotrebnem. Na koncu vse plačamo mi, potrošniki.

Simon Šketa, dolgoletni novinar, nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi v Mobitelu, danes odgovoren za vplivneže v Telekomu Slovenije. Hkrati solastnik kulinaričnih medijev SKETA.si in PRESNO.si ter vplivnež. V svoji karieri je sodeloval z več 10 vodilnimi podjetji v Sloveniji in multinacionalkami, kot so Samsung in Henkel.