Podnebne spremembe skrbijo že vsakega tretjega v Sloveniji. Še najbolj so zaskrbljeni mladi med 18 in 24 let, še najbolj pa je vseeno srednje starim v starostni skupini 35 – 49 let. 80 odstotkov Slovencev že čuti posledice podnebnih sprememb.
V okviru projekta PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je septembra potekal prvi od treh podnebnih seminarjev z naslovom ‘‘Komu zvoni?
PIC je v okviru projekta izvedel tudi javnomnenjsko raziskavo na reprezentativnem vzorcu in vrsto kvalitativnih intervjujev z različnimi akterji s področja podnebnih sprememb. Raziskava je bila usmerjena v to, kako slovenska javnost doživlja podnebne spremembe in kdo je po njenem mnenju odgovoren za podnebno delovanje.
- Rezultati raziskave kažejo, da se 63,3 % Slovencev po lastni oceni spozna na problematiko podnebnih sprememb, 68 % pa jih je zaradi vplivov podnebnih sprememb zaskrbljenih.
- Največ zaskrbljenosti je med mlajšimi v starostni skupini 18-24 let in najmanj med srednje starimi v starostni skupini 35-49 let.
Presenetljivo je, da je delež zaskrbljenih relativno nizek, glede na to, da je več kot 80 % anketirancev povedalo, da v svojem osebnem, družinskem ali poklicnem okolju vsaj malo občutijo posledice podnebnih sprememb.
Da bi primerjali raziskavo o zaznavanju podnebnih sprememb s strani slovenske družbe in se soočili z resnostjo podnebne krize v globalnem okviru, sta svoje bogate izkušnje in poglede z nami delila Boštjan Videmšek, izkušeni krizni novinar, ki se v zadnjih letih ukvarja z iskanjem rešitev za podnebno krizo, in Erik Valenčič, neodvisni preiskovalni in vojni novinar, ki svoje delo vedno bolj usmerja na učinke podnebnih katastrof za svetovno varnost. Skozi analizo trenutnega stanja podnebne krize v svetovnem merilu sta razkrila geopolitične sile, ki z gibanjem kapitala in političnih ambicij naš planet peljejo proti točki, od koder ni več vrnitve.
Videmšek opozarja, da je le mesec dni po katastrofalnih poplavah kontekst podnebnih sprememb že izpuhtel iz javne debate. Govorimo o maščevanju narave, pozabljamo pa, kdo je krivec. Poudarja, da ne gre za nek oddaljen problem, ampak je “podnebna kriza nekaj, kar živimo, je tu in zdaj. To poletje smo videli napovednik naše prihodnosti.” Videmšek kritizira nesprejemljivost javnega diskurza, ki po neposrednem soočenju s podnebnimi spremembami zanemarja ključna vprašanja. “Kljub temu, da se je Sloveniji to poletje zgodilo v radikalni obliki, se še vedno zdi, kot da se to dogaja a) nekomu drugemu, b) nekje drugje in c) morda sploh ne.”
Opozarja tudi na tesno povezavo podnebnih sprememb z migracijami, vojnami in revščino. “Naša prihodnost bo vedno bolj deljena z ljudmi, ki smo jih spremljali od daleč, jih odvračali nazaj, morda tudi streljali nanje, jim ne priznavali azilov, jih obravnavali kot jedrske odpadke. Vedno bližje bomo tistim, ki smo jih in jih preganjamo čim dlje stran.”
Boštjan Videmšek je izkušeni krizni novinar, sodelavec mnogih tujih časnikov in revij ter avtor osmih knjig. V zadnjih letih se posveča iskanju rešitev za podnebno krizo. Njegova knjiga Plan B je bila izbrana za slovensko knjigo leta.