V ZDA so nemočni proti vse bolj prodorni kitajski industriji električnih avtomobilov, zato so se oklenili neljubega ukrepa – uvajajo enormne carine za kitajska vozila, ki bi jih želeli kupiti Američani.
V zadnjih tednih administracije zahodnih liberalnih demokracij sprožajo dvome o nujnosti hitrega prehoda na električna vozila za boj proti podnebnim spremembam. Vse več je tudi govora o podaljšanju življenj bencinsko in dizelsko gnanih vozil ter hiridov. Temu sledi tudi vse več zahodnih proizvajalcev vozil. Zelena agenda očitno ni tako zelo pomembna, ko pride do gospodarskega interesa ZDA. Slednje namreč uvajajo kar 102,5-odstotne carine na kitajska električna vozila.
Doslej so nam prehod na električna vozila predstavljali kot ključni del podnebne agende za preprečevanje katastrofalnih podnebnih sprememb. Ključni akterji te agende so ZN, institucije EU, velike članice EU in ZDA. Z njo dejansko že leta posiljujejo ljudi do te mere, da je kakršno koli nasprotno razmišljanje sprejeto kot heretično nazadnjaštvo.
Zdaj pa ZDA dajejo jasno vedeti, da podnebna agenda in elektrifikacija prometa nista pomembni, če ogrožata ameriške ekonomske interese. Čeprav svet potrebuje več električnih vozil, so ZDA pripravljene uvesti visoke carine na uvoz iz Kitajske, kar bo upočasnilo podnebne ukrepe.
Zahodna avtomobilska podjetja z visokimi ambicijami se soočajo s izzivi. Ford, ob upočasnitvi povpraševanja po električnih vozilih, zmanjšuje proizvodnjo svojih e-vozil. Tesla doživlja turbulentno obdobje, zaznamovano z nasprotujočimi si sporočili o prihodnosti podjetja, slabšimi poslovnimi rezultati, množičnimi odpuščanji in zahtevami Elona Muska po izplačilu ogromne nagrade. Vse to se odraža v strmem padcu vrednosti Teslinih delnic. Tudi iz EU prihaja vse več signalov, da bo elektrifikacija voznih parkov trajala dlje, kot je bilo prvotno zamišljeno in pri tem ni čutiti kakšnega posebnega razočaranja s strani evropskih proizvajalcev vozil. Pričakujemo lahko, da bo tudi EU sčasoma uvedla določene omejitve za kitajska električna vozila.
Carine štirikrat višje
Po poročanju Wall Street Journala in drugih medijev namerava Bidenova administracija štirikratno povišati carine na kitajske avtomobile, s sedanjih 25 na 100 odstotkov. Nove carine bodo veljale tudi za druge “zelene” izdelke, ki jih Kitajska proizvaja hitreje in ceneje kot ameriški proizvajalci.
Obstoječe carine so že omejile uvoz kitajskih električnih vozil, a ameriški uradniki in proizvajalci avtomobilov so zaskrbljeni, da to ne bo dovolj glede na obseg kitajske proizvodnje. Višje carine bodo učinkovito zaustavile uvoz kitajskih električnih vozil, ki so pogosto cenejša od zahodnih.
Ta poteza Bele hiše sproža vprašanja o resnični predanosti zahodnih držav k boju proti podnebnim spremembam in o tem, ali so pripravljene žrtvovati kratkoročne ekonomske koristi za dolgoročno blaginjo planeta.
Rušenje globalne ekonomije?
Ameriška uvedba 100-odstotnih carin na kitajske zelene tehnologije ni zgolj politično opozorilo Kitajski, temveč potencialno prelomnica v globalni trgovini. Ta poteza poglablja geopolitične napetosti in bi lahko sprožila trgovinsko vojno z nepredvidljivimi posledicami, ki presegajo ekonomsko sfero.
Kitajski proizvajalci, ki so močno vlagali v zeleno tehnologijo, so zdaj izločeni z enega ključnih trgov, kljub temu, da ponujajo cenovno ugodnejše rešitve. To je v nasprotju z ambicioznimi ameriškimi cilji elektrifikacije prometa, ki bodo zaradi te odločitve postali bistveno dražji.
Strategija Bele hiše, ki daje prednost ameriškim proizvajalcem pred cenejšimi kitajskimi alternativami, je zaskrbljujoča. Čeprav gre za eno najpomembnejših ekonomsko-političnih odločitev v zgodovini, se zdi njena logika absurdna. Nedosledne javne politike, ki jih uvajajo ameriški predsedniki, ustvarjajo vtis strateške shizofrenije namesto trajnostnih smernic za varnejšo prihodnost.