Domov » banke » Vročina, neurja in poplave: Bodo banke in zavarovalnice še naprej financirale in zavarovale vaš doma? Četudi je nadpovprečno izpostavljen tveganjem? Koliko pa bo sploh še vreden na trgu?

Vročina, neurja in poplave: Bodo banke in zavarovalnice še naprej financirale in zavarovale vaš doma? Četudi je nadpovprečno izpostavljen tveganjem? Koliko pa bo sploh še vreden na trgu?

Dvigajoča se gladina morja in ekstremni vremenski dogodki niso le zlovešči znaki podnebnih sprememb; so tudi opozorila za nepremičninsko industrijo. Podnebna tveganja grozijo, da bodo destabilizirala vrednost nepremičnin in preoblikovala hipotekarni trg, pozorne pa so tudi zavarovalnice, ki ponekod že sedaj ne želijo zavarovati najbolj ogroženih nepremičnin.

Vročina narašča: Podnebne spremembe vplivajo na odobritve hipotekarnih posojil

Nedavna študija je razkrila zaskrbljujoč trend: odobritve hipotekarnih posojil se po obdobjih višjih temperatur od povprečja znižujejo, to je že opazen trend v ZDA. Ta upad ni posledica le manjšega povpraševanja potrošnikov, temveč ga v veliki meri spodbujajo skrbi posojilodajalcev glede podnebnih sprememb in njihovega potencialnega vpliva na vrednost nepremičnin. Študija ocenjuje, da se za vsak dvig temperature za 1 stopinjo Celzija nad povprečjem odobritve hipotekarnih posojil zmanjšajo za skoraj 1 odstotek, njihova vrednost pa za več kot 6,5 odstotka.

Onkraj vročine: Naravne nesreče in tveganja za nepremičnine

Podnebne spremembe niso le naraščajoče temperature. Gre za vse večjo pogostost in intenzivnost naravnih nesreč, od požarov in orkanov do poplav in erozije obal. Ti dogodki povzročajo znatno škodo na nepremičninah, zaradi česar so posojilodajalci previdni glede tveganj, povezanih s hipoteko na takšna sredstva. Prav tako postajajo previdne zavarovalnice, ki vse pogosteje niti ne želijo več zavarovati nepremičnin na tveganih območjih, takšnih primerov je v ZDA vse več, realno pa lahko to pričakujemo tudi v Sloveniji. Finančni sektor se prebuja ob dejstvu, da podnebne spremembe predstavljajo ogromno tveganje za svetovni trg nepremičnin. Naraščajoče število domov na ranljivih lokacijah, skupaj z vse večjim tveganjem škode, povezane s podnebjem, ustvarja nov razred “strupenih sredstev” v portfeljih nepremičnin.

In koliko je takšnih nepremičnin v Sloveniji? Torej tistih, ki bodo v prihodnje zaradi povečane škode zaradi naravnih nesreč postale praktično odveč, saj jih bo težko ali nemogoče celovito zavarovati pred tveganji iz naravnih nesreč, hkrati pa tudi financirati njihovo gradnjo ali obnovo, saj bo njihova vrednost zaradi ogroženosti nižja, morda celo toliko, da ne bo primerna za zavarovanje hipotekarnega kredita.

Posojilodajalci bodo postali vse bolj nenaklonjeni posojilom za nepremičnine na območjih z visokim tveganjem. Danes je to recimo vojno o

Kljub naraščajočim tveganjem ostaja povpraševanje po nepremičninah, recimo v bližini morja, veliko, cene pa še naprej naraščajo. Ta trend tisti, ki zanikajo podnebne spremembe, pogosto navajajo kot dokaz, da so podnebne spremembe prevara. Vendar pa je pomembno vedeti, da sedanje bogastvo ni enako predvidevanju in da finančna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, postajajo vse bolj neizpodbitna.

Vzpon zelenih hipotek

Čeprav nekaterih podnebnih tveganj ni mogoče ublažiti, obstajajo ukrepi, ki jih lahko lastniki stanovanj sprejmejo za prilagoditev in odziv na podnebne spremembe. Eden takšnih korakov je izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih domov. Banke začenjajo spoznavati, da so energetsko učinkovite nepremičnine dragocenejša sredstva, saj ohranjajo nizke račune za komunalne storitve in izboljšujejo sposobnost lastnikov stanovanj za odplačilo hipoteke.

To je privedlo do porasta “zelenih hipotek” ali “energetsko učinkovitih hipotek”, ki kupcem energetsko učinkovitih nepremičnin ponujajo nižje obrestne mere ali bonuse za vračilo denarja. Ti izdelki so koristni tako za lastnike stanovanj kot za posojilodajalce, saj izboljšujejo cenovno dostopnost, zmanjšujejo emisije in ščitijo vrednost nepremičnin.

Gospodarske posledice podnebnih sprememb segajo veliko dlje od trga nepremičnin. Na primer, zmanjšana produktivnost delavcev med vročinskimi valovi lahko negativno vpliva na BDP. Po drugi strani pa lahko energetsko učinkovite prenove privedejo do prihrankov stroškov za lastnike stanovanj, ki jih lahko nato porabijo za druge dobrine in storitve, kar prispeva k gospodarski rasti.

Kljub tem pozitivnim razvojem dogodkov narašča občutek nujnosti. Trenutno izvajani ukrepi za energetsko učinkovitost le malo ščitijo nepremičnine pred hujšimi vplivi podnebnih sprememb, kot sta dvig morske gladine in okrepljene nevihte. Ker se vlade trudijo pokriti stroške teh nesreč, se bodo posojilodajalci in zavarovalnice verjetno soočili z vse večjo izpostavljenostjo podnebnim tveganjem.

Scroll to Top