Skoči na vsebino
Domov » Berlin-Hamburg » NEMŠKI ŽELEZNIŠKI IMPERIJ V RAZSULU: Vlaki, ki ne pridejo nikamor, in milijarde, ki izginjajo v črno luknjo

NEMŠKI ŽELEZNIŠKI IMPERIJ V RAZSULU: Vlaki, ki ne pridejo nikamor, in milijarde, ki izginjajo v črno luknjo

Nemčija, nekoč sinonim za inženirsko popolnost, se utaplja v železniškem kaosu. Vlaki zamujajo, projekti stanejo dvakrat več, ključne proge se zapirajo za mesece. Švicarji so jim zaprli vrata, davkoplačevalci plačujejo milijarde za odškodnine, krizi pa ni videti konca. To ni več samo kriza, to je nacionalna sramota na tirih.

Švicarska ura proti nemškemu kaosu

Predstavljajte si tole. Ste na bleščečem nemškem vlaku, namenjenem v Švico. Mislite si, red in natančnost. Potem pa pridete na mejo in vas… vržejo dol. Ne dobesedno, a skoraj. Švicarji, ti mojstri urarske preciznosti, so se naveličali nemške nezanesljivosti. Če vlak iz Nemčije zamuja več kot petnajst minut – kar je očitno vsak drugi dan – se potovanje konča v Baslu. “Prenos zamud na naše omrežje je nesprejemljiv,” pravijo pri Švicarskih zveznih železnicah. In imajo prav. Medtem ko v Švici 99 % vlakov vozi točno, jih v Nemčiji po voznem redu prispe le borih 62 %. Pa še to le, če zamujajo manj kot šest minut. Šest minut! To ni točnost, to je slaba šala.

Ko potrpljenje stane milijarde

Potovanje z vlakom po Nemčiji je postalo šport za ljudi z jeklenimi živci in odvečnim časom. Zamude dveh ali treh ur niso redkost, odpovedi pa so pogoste kot dež v Hamburgu. Leta 2024 so pri Deutsche Bahn (DB) za odškodnine potnikom izplačali skoraj 200 milijonov evrov. To je 70 milijonov več kot leto prej. To ni denar, ki bi ga porabili za nove tire ali vlake. Ne, to je denar, s katerim plačujejo za lastno nesposobnost. Medtem ko potniki besnijo na prenatrpanih peronih, se denar davkoplačevalcev kuri za obliže na rane, ki jih je sistem prizadejal sam sebi.

Infrastruktura iz časa parnih strojev

Zakaj je prišlo do te katastrofe? Ker je Nemčija desetletja spala. Medtem ko so gradili bleščeče avtoceste, je njihovo železniško omrežje razpadalo. “Ne moremo zagotoviti stabilnega delovanja na zastareli infrastrukturi, ki je nagnjena h kvaram,” je odkrito priznal šef DB Richard Lutz. In ima prav. Nekateri deli tirov, kretnice in signalne naprave so stari kot cesar Viljem. Izvirajo iz 19. stoletja. So tako iztrošeni, da jih je nemogoče popraviti in popolnoma neuporabni za digitalno dobo. To je, kot bi poskušali zagnati Windows 11 na parnem stroju.

Projekt, ki je postal nočna mora

In zdaj, ko jim voda teče v grlo, so zagnali “Temeljito obnovo”. Ogromen projekt, največji v zgodovini podjetja, ki naj bi obnovil 4.200 kilometrov ključnih prog. Sliši se odlično, kajne? Prvi test, 70-kilometrska proga Riedbahn, se je spremenil v polomijo. Šestmesečno zaprtje, popolna menjava vsega. A stroški? Eksplodirali so na več kot milijardo in pol evrov. To je dvakrat več od prvotne ocene. Zvezni revizorji so se prijeli za glavo. Neškemu ministrstvu za promet očitajo, da od DB sploh ni zahtevalo dokazil o gospodarski upravičenosti. Cene so se čez noč podvojile, delavcev pa ni od nikoder. Posledica? Celoten projekt obnove je podaljšan za šest let, do leta 2036. Fantastično.

Berlin-Hamburg: Zbogom, hitri vlak!

Naslednja na vrsti za “usmrtitev” je proga Berlin–Hamburg. Najbolj obremenjena linija v državi, s 30.000 potniki na dan. Od 1. avgusta bo za devet mesecev popolnoma zaprta. Devet mesecev! Hitri vlaki bodo vozili po 100-kilometrskem ovinku, tovorni pa še po daljšem. Za regionalne potnike? 170 avtobusov bo vsak dan prevozilo 86.000 kilometrov. To je prometni infarkt, ki ga načrtuje država sama. In pika na i? Kljub ceni 2,2 milijarde evrov so načrte že oklestili. Namestitev sodobnega digitalnega sistema za nadzor vlakov (ETCS) je odložena. Zakaj? Preveč zapleteno in predrago. Raje bodo vgradili staro in novo tehnologijo hkrati. Briljantno.

Sodni dan za Deutsche Bahn

Kar se dogaja z nemškimi železnicami, ni le tehnična težava. To je simptom globlje krize. Simbol krize sistema, ki je bil nekoč ponos naroda. Desetletja zanemarjanja so pripeljala do točke, ko niti milijardne injekcije ne pomagajo več. Nemška zvezna vlada obljublja 107 milijard evrov do leta 2029, a revizorji svarijo, da denar sam po sebi ne bo rešil ničesar. Potrebna je korenita sprememba, morda celo razdelitev DB na dva dela – infrastrukturo in prevoze. A do takrat bodo nemški vlaki še naprej vozili po tirih iz preteklosti, potniki pa bodo upali, da bodo sploh kdaj prispeli na cilj. Prihodnost nemških železnic ni svetla; je draga, počasna in zelo, zelo pozna.

Povzeto po članku Deutsche Welle.