Nemčija se pripravlja na začetek enega največjih eksperimentov s štiridnevnim delovnim tednom v Evropi. Od 1. februarja okoli 50 podjetij in 20.000 delavcev preizkuša, kako bi se spremenil njihov način dela, če bi delali en dan manj na teden, pri čemer bi obdržali polno plačo in socialne pravice.
Projekt je del širšega načrta za spopadanje s pomanjkanjem delovne sile v Nemčiji, ki je posledica staranja prebivalstva, nizke rodnosti in omejene priselitve. Na podlagi širše raziskave javnega mnenja takšno delo podpira kar 71 odstotkov anketiranih v Nemčiji, med podobnim eksperimentov v Veliki Britaniji pa so tudi zaznali zelo veliko zmanjšanje bolniških odsotnosti – kar 65-odstotni upad.
Cilj projekta je spodbuditi zaposlovanje, izboljšati kakovost življenja in produktivnost delavcev ter zmanjšati negativne vplive na okolje. Vlada bo subvencionirala do 80 odstotkov izgubljenih delovnih ur, projekt pa bo spremljala neodvisna raziskovalna skupina, ki bo ocenila njegov vpliv na gospodarstvo, družbo in zdravje. Rezultati bodo predstavljeni leta 2027 in bodo služili kot podlaga za morebitne zakonodajne spremembe.
Projekt je podprt s strani sindikatov, ki menijo, da bo štiridnevni delovni teden povečal produktivnost, zmanjšal stres in izboljšal ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Projekt je tudi v skladu z globalnim trendom krajšanja delovnega časa, ki ga je pospešila pandemija covida-19. Nekatere druge države, kot so Španija, Nova Zelandija in Islandija, so že izvedle ali načrtujejo podobne poskuse.
Po podatkih Eurostata je Nemčija med državami EU z najvišjim deležem delavcev s krajšim delovnim časom, ki znaša 27,8 odstotka. Med njimi je veliko žensk, ki bi lahko bile bolj vključene v trg dela, če bi se uveljavil štiridnevni delovni teden.
“Štiridnevni delovni teden je eden od načinov, kako se lahko prilagodimo novim izzivom in potrebam na trgu dela, ki jih je prinesla digitalizacija, globalizacija in pandemija,” je dejal Jan Bühren, soustanovitelj podjetja Intraprenör, ki sodeluje pri organizaciji projekta.
Nekatere raziskave kažejo, da bi lahko krajši delovni teden prinesel koristi tako za delavce kot za podjetja. Po študijah Univerze v Oxfordu in Cambridgeu so zaposleni v državah, ki so že izvedle takšne poskuse, poročali o večjem zadovoljstvu, zdravju in učinkovitosti, medtem ko so se zmanjšali stroški za bolniške in izgorelost. Poleg tega bi lahko krajši delovni teden zmanjšal emisije ogljikovega dioksida in porabo energije.
Vendar pa projekt naletel tudi na kritike in dvome. Nekateri ekonomisti in politiki, kot je finančni minister Christian Lindner, opozarjajo, da bi takšna sprememba lahko ogrozila gospodarsko rast in blaginjo Nemčije. Prav tako dvomijo, da je mogoče doseči tako visoko povečanje produktivnosti, kot ga obljubljajo zagovorniki štiridnevnega delovnega tedna. Poleg tega nekatera podjetja in sektorji morda ne bi mogli prilagoditi novemu načinu dela, ki zahteva več fleksibilnosti in organizacije.
Štiridnevni delovni teden je torej zanimiv in ambiciozen projekt, ki bo pokazal, ali je mogoče spremeniti paradigmo dela v sodobni družbi. Nemčija bo tako postala laboratorij za preizkušanje novega modela, ki bi lahko imel pomembne posledice za prihodnost dela in življenja v Evropi in svetu.