Električni avtomobili: »V EU bodo ljudje namesto evropskih raje kupovali cenejša kitajska električna vozila. Kupna moč pada.« – trdi šef Stellantisa, Carlos Tavares

Če ste v zadnjem letu, dveh spremljali rast cen, tudi pri avtomobilih, vam je jasno, da vaša plača tej rasti ne sledi več. Ne čudi, da vodilni mož Stellantisa že opozarja, da bo najkrajšo potegnila evropska avtomobilska industrija.

Avtomobili se dražijo, efektivna kupna moč ljudi pa drvi navzdol – pot vodi na Kitajsko

Evropska proizvodnja ne more stroškovno tekmovati s kitajsko. Poleg tega so cene avtomobilov zadnja leta ponorele. Odšli so popusti, čeprav naj bi se, tako mnogi, počasi začeli vračati nazaj. Rastejo cene materialov, dela in energije in rezultat je, da je danes spodoben avto srednjega razreda vreden kakšnih 30.000 evrov. Pri električnih avtomobilih so cene še bolj divje. Kljub subvencijam je čisto normalno, da se pogovarjamo o okvirno 50 tisočakih za električno vozilo srednjega razreda. To pomeni vozilo, ki je podobno siceršnjemu srednjemu razredu, le da ga poganja elektrika. Torej Hyundai IONIQ 5, VW ID.4 ipd. Nissan Leaf to ni.

Dejstvo je tudi, da naše plače v zadnjih letih krepko zaostajajo za inflacijo, to pomeni, da smo vsako leto za enako ali večjo količino dela efektivno plačani manj. Upada življenjski standard in kupna moč. Spreminjajo se prioritete nakupov, ljudje so prisiljeni pri nekaterih bolj varčevati, če že pri vseh segmentih nakupov/trošenja ne moremo.

Če si je nekoč povprečna slovenska družina lahko omislila novega Scenica ali Golfa, si danes ne more 50 tisoč vrednega električarja kot primarnega družinskega avtomobila.

Širjenje vzhodne avtomobilske industrije v Evropo je neustavljivo

Za kupce to pomeni večjo izbiro. Še vedno bomo imeli na izbiro evropske znamke pa tudi mnoge iz ZDA. Ob tem pa še kup kitajskih znamk. Ponovilo se bo isto, kot pred desetletji, ko je najprej v EU pridrvela japonska avtomobilska industrija, nato nekaj kasneje še južnokorejska, še kasneje vzhodnoevropska. Najprej norčevanje, nato opazovanje, nato ljubezen. Tako je bilo pri Toyoti, Hondi, Subaruju…pa pri Hyundaiu in kasneje recimo pri Škodi, sedaj pa to čutimo pri Dacii. Sledijo Kitajci.

Carlos Tavares je sprožil alarm

Šef Stellantisa, ki pod svojim dežnikom trži znamke, kot so Citroen, Peugeot, Opel, Fiat, Alfa Romeo itd, opozarja, da bodo evropski proizvajalci težko preživeli ofenzivo s Kitajske, če jim EU pri tem ne bo priskočila na pomoč. Evropski kupci se bodo, zaradi racionalnosti in pa zaradi manjše kupne moči, ki je posledica gospodarskih razmer, primorano obrniti k cenejšim dobaviteljem vozil. Po drugi strani pa so kitajska električna vozila daleč od tistega, kar je s kitajske prihajalo pred desetletji. Proizvodnja vozil v EU naj bi bila kar za 40 odstotkov dražja kot proizvodnja na Kitajskem, gre za primerljiva vozila. Logično je, da bo to lahko pomenilo občutno razliko v prodajni ceni. Dober primer je recimo MG4 EV, ki stane kar 10 tisočakov manj od najcenejšega primerljivega VW ID.3. To je nekje tretjina cene. Precej.