Še včeraj se je zdelo, da je avtomobilska industrija v enosmerni ulici proti popolni elektrifikaciji. A realnost trga je neizprosna. Prodaja električnih vozil ne raste dovolj hitro, kitajska konkurenca pa pritiska z agresivnimi cenami. V tem kaosu je avtomobilski gigant Stellantis potegnil ročno zavoro in naredil oster strateški zavoj: dizel se vrača.
Odločitev Stellantisa (ki združuje znamke, kot so Peugeot, Citroën, Fiat, Opel, Alfa Romeo in Jeep), da ponovno obudi in celo na novo razvije dizelske motorje, je preračunljiva poslovna poteza. Glavni izvršni direktor Carlos Tavares je znan po svojem pragmatizmu – če kupci želijo dizle, jim bo Stellantis prodal dizle.
Glavni razlogi za ta preobrat so jasni:
- Povpraševanje kupcev: Mnogi flotni kupci, vozniki na dolge proge in tisti, ki zaupajo klasiki, še vedno ne najdejo ustrezne alternative v električnih vozilih. Doseg, čas polnjenja, neenakomerno razporejene hitre polnilnice in cena so še vedno ovire, ki jih idealizem ne more preskočiti. Vsaj pri vseh ne. Gre za spremembo, ki bo v marsičem trajala celo generacijo voznikov.
- Konkurenčna prednost pred Kitajci: Kitajski proizvajalci (BYD, MG in drugi) so mojstri baterijske tehnologije in hibridov, nimajo pa razvite dizelske tehnologije. Stellantis tu vidi svojo priložnost – ponuditi nekaj, česar poceni kitajski uvoz ne more.
- Sproščanje norme Euro 7: Ker je prvotni predlog norme Euro 7 močno razvodenel, so investicije v posodobitev dizelskih motorjev postale ekonomsko smiselne.
Tehnično ozadje: MultiJet 4.0 in smrt “BlueHDi” težav
Govorice in uradne potrditve kažejo na zanimivo tehnično preigravanje znotraj koncerna. Stellantis ne oživlja le starih motorjev, ampak uvaja izboljšave.
Največja novost je prihod motorja MultiJet 4.0. Gre za evolucijo preizkušenega 2,2-litrskega turbodizla, ki bo primarno namenjen večjim vozilom in lahkim gospodarskim vozilom (kot je Fiat Ducato in njegovi sorodniki). Ta motor prinaša navor do 450 Nm, kar je najboljši rezultat v razredu za vozila s pogonom na sprednja kolesa, hkrati pa z novim sistemom dvojnega kroženja izpušnih plinov (EGR) drastično zmanjšuje emisije.
Še bolj zanimivo je dogajanje pri manjših motorjih za osebna vozila. Dolgoletni PSA-jev (Peugeot/Citroën) 1,5-litrski BlueHDi motor, ki je bil sicer varčen, a se je soočal z nekaterimi težavami z zanesljivostjo (predvsem veriga odmičnih gredi in sistem AdBlue), se počasi umika. Nadomestila naj bi ga tehnologija, ki temelji na Fiatovem 1,6-litrskem MultiJet bloku. Ta velja za enega najbolj robustnih dizlov v zgodovini.
Stellantisova “nova” dizelska strategija vključuje tudi elektrifikacijo teh motorjev. Govorimo o blagih 48–voltnih hibridih (MHEV), ki bodo dizlu pomagali pri speljevanju in znižali porabo v mestu, s čimer bodo ti motorji brez težav ustrezali prihajajočim ekološkim standardom.
Zeleni alibi: HVO goriva
Da bi utišali okoljske kritike, je Stellantis nedavno potrdil, da so vsi njihovi dizelski motorji (tako obstoječi kot novi) popolnoma kompatibilni z gorivom HVO (hidrogenirano rastlinsko olje). To sintetično gorivo, pridobljeno iz odpadnih olj in maščob, omogoča, da dizelski motor deluje z do 90 % manj neto emisijami CO2. S tem Stellantis kupcem ponuja argument: “Lahko vozite dizla in ste še vedno ekološki.” Sicer pa je to predvsem piarovska poteza. Kupci dizla imajo drugačne prioritete.
Kateri modeli dobivajo dizla nazaj?
Sprememba strategije je že vidna v prodajnih salonih. Modeli, ki so bili na nekaterih trgih že “obsojeni” zgolj na elektriko, dobivajo nazaj dizelske opcije.
- Dostavniki in enoprostorci: Citroën Berlingo, Peugeot Rifter in Opel Combo, ki so bili v potniških različicah na silo preklopljeni na elektriko (kar je povzročilo strmoglavljenje prodaje), so znova na voljo z dizelskimi motorji.
- Kompaktni razred: Peugeot 308, Opel Astra in DS 4 ohranjajo ali dobivajo posodobljene dizelske agregate.
- Premijski segment: Alfa Romeo (Tonale, Giulia, Stelvio) in DS 7 vztrajajo pri dizlu, saj v tem segmentu kupci zahtevajo doseg in udobje avtocestne vožnje.
Spremembe je težko vsiliti, naučite se sobivati z realnostjo
Stellantisov “povratek k dizlu” ni romantična nostalgija, ampak priznanje, da prehod na elektriko ne bo idealen in linearen. Z razvojem novih iteracij motorjev, kot je MultiJet 4.0, in prehodom na robustnejše Fiatove osnove pri manjših prostorninah, koncern kupuje čas in denar. Do leta 2030 se lahko zgodi marsikaj, a za leti 2025 in 2026 je sporočilo jasno: če delate veliko kilometrov, vam ni treba kupiti baterije. Dizel je spet v igri. Bomo pa videli, kaj to pomeni za Stellantis. Finančno in razvojno, kar pa so že teme za srednjeročno planiranje, torej za naslednjih 10 let.
