Da, tudi ta možnost obstaja, v prihodnje pa bo morda še za odtenek večja. Na mizi naj bi bil dvig upokojitvene starosti kot del prihajajoče pokojninske reforme.
Trenutno se lahko upokojimo pri 60. letih starosti z vsaj 40 leti pokojninske dobe. Če pa slednje nimamo dovolj, se lahko upokojimo pri 65. letih, imeti pa moramo vsaj 15 let zavarovalne dobe. Ob vse večjem deležu študentov, ki v prvo redno službo odidejo šele po 24. letu in tudi zaradi vse večje razširjenosti prekarnega dela, bo v prihodnosti precej mladih imelo manj kot 40 let delovne dobe in bodo zato itak v penzijo odšli kasneje kot večina njihovih staršev, torej za zdaj pri 65. letih.
Pokojninska reforma, ki jo bomo morda učakali v 2024, bo morda podaljšala upokojitveno starost na 67 let. To pomeni, da bo mnogo upokojencev penzijo prejemalo 2 leti manj, torej se po tej logiki tudi vplačana sredstva razdelijo na manjše število let, ki upokojenca ločijo med začetkom penzije in njegovo smrtjo. Že tukaj se bo porezalo del »stroškov« penzij ob predpostavki, da se življenjska doba ne bo kar čudežno v tem obdobju podaljšala za 2 leti.
Kot drugo boste v tem primeru v blagajno prispevali več prispevkov, preprosto zato ker bodo mnogi delali 2 leti več, kot bi sicer, to pa pomeni tudi več vplačil.
Pod črto: učinek tako pri večjih prihodkih, kot pri manjših odhodkih. Za piko na i pa naj bi se višina penzije računala od 40 let, ne od najboljših 15 let, kot sedaj. Kaj to pomeni? Recimo, da je bil nekdo 15 let direktor in vlekel odlično plačo, preostala leta pa je bil na nižjih položajih in slabše plačan. Sedaj lahko pride celo do situacije, ko bo ob upokojitvi takšen človek imel višjo penzijo, kot trenutno plačo na manj odgovornem/zahtevnem/slabše plačanem delovnem mestu, s katerega je na koncu delovne dobe odšel v pokoj. Če se bo štelo 40 let, bo povprečje padlo, kar bo spet pozitivno vplivalo na to, da bodo lahko zaradi tega odlivi manjši.
Povedano drugače. Vse te reforme služijo temu, da se krčijo mnoge bodoče pravice in ugodnosti pod krovnim stališčem, da pokojninski sistem ni vzdržen. Res postajamo kot družba starejši in živimo dlje, vsaj v povprečju, a potem si pač priznajmo, da imamo problem in da na vsak način rabimo svežo in mlado delovno silo, a takšno, ki bo delala in polnila pokojninsko blagajno, po možnosti brez tega, da se tem ljudem čez par let iz tujine pridruži partner in poplava otrok, ki se ne tako redko niti kaj preveč ne trudijo z integracijo v novo okolje, prav tako pa niso redki primeri, ko delavec popiha na delo v tujino, partner brez službe in otroci pa izsesavajo naš sistem socialnih transferjev in subvencij, kar lahko pod črto pomeni, da takšna družina ni neto vplačnik, ampak pod črto morda celo strošek javne blagajne. Pada bo povsem jasno in tole ne bo izpadlo kot nekakšen jeznoriti izliv čez uvažanje delovne sile. Čisto vseeno je ali gre za Slovence, Albance, Kitajce ali Marsovce, gre za denar in ljudi, ki so pripravljeni v tej državi delati ter del zaslužka namenjati v pokojninsko blagajno. Brez mladih delavcev tudi nekdanji delavci dolgo ne bodo/bomo imeli penzij.