Tesla Full Self Driving Supervised končno vozi po evropskih cestah, a preboj ni prišel z enotno evropsko odločitvijo, temveč z verižnim nacionalnim priznavanjem certifikatov. Preverili smo, kje sistem že deluje, kako je v Sloveniji ter na Hrvaškem in kakšne tehnične omejitve veljajo na stari celini.
Evropski regulatorni mozaik: Pot skozi 39. člen
Evropska unija zaradi kompleksnosti prometnih predpisov in strogega okvira Združenih narodov (UNECE) ni odprla vrat sistemu FSD z enim samim dekretom. Ključno prelomnico je spomladi 2026 dosegel nizozemski urad za promet RDW. Ta je na podlagi predpisa UNECE DCAS (sistemi za pomoč pri nadzoru nad voznikom) ter postopka izjem po 39. členu evropske uredbe 2018/858 izdal posamično odobritev za delovanje sistema FSD Supervised.
Sistem deluje kot asistenčni sistem ravni SAE 2, kar pomeni, da je voznik v vsakem trenutku pravno in operativno odgovoren za varno vodenje vozila. Začetni nizozemski certifikat je sprožil učinek domin: posamezne države članice so začele samostojno priznavati nizozemsko homologacijo na svojih ozemljih, ne da bi čakale na počasno glasovanje odbora TCMV pri Evropski komisiji.
Države EU z odobrenim sistemom FSD Supervised
Do začetka oktobra 2026 je uporabo sistema FSD Supervised na svojih cestah omogočilo osem držav članic Evropske unije:
- Nizozemska: Pionir projekta, ki je aprila 2026 podelil temeljno certifikacijo.
- Litva: Prva baltska država, ki je maja 2026 priznala nizozemsko odobritev.
- Estonija: Odobritev konec maja 2026.
- Danska: Sistem potrdila v začetku junija 2026.
- Belgija: Hitro sledila severnim sosedom junija 2026.
- Slovenija: Agencija za varnost prometa in pristojno ministrstvo sta zeleno luč prižgala v začetku septembra 2026.
- Češka: Uradno potrditev izdala sredi septembra 2026.
- Hrvaška: Konec septembra 2026 se je pridružila seznamu z nacionalnim prevzemom certifikata.
Večji trgi, med njimi Nemčija, Francija, Italija in Španija, ostajajo v fazi preučevanja varnostnih poročil ter čakajo na morebitno uskladitev na ravni celotne EU.
Kako je s FSD v Sloveniji in na Hrvaškem?
Vstop Slovenije v skupino prvih držav z delujočim sistemom FSD predstavlja pomemben korak za domače lastnike vozil Tesla z ustreznim računalnikom AI4 (strojna oprema HW4). Z odobritvijo v začetku septembra 2026 je programska oprema postala dostopna s posodobitvami na daljavo. Vozila v Sloveniji lahko uporabljajo mestno navigacijo od točke do točke, prepoznavanje prometnih luči, ustavljanje pred znaki ter navigacijo skozi krožišča, pri čemer sistem natančno sledi lokalnim omejitvam hitrosti in prometnim ureditvam.
Hrvaška se je skupini pridružila konec septembra 2026, ko je ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo formalno priznalo nizozemski certifikat RDW. To odpira vrata brezskrbni vožnji z vklopljenim sistemom prek celotne avtocestne osi med Ljubljano in Zagrebom ter naprej proti jadranski obali, saj programska oprema zaradi geografskega omejevanja (geofencing) med obema sosednjima državama deluje brez prekinitev. Če voznik prečka mejo v državo, ki sistema še ni potrdila (na primer v Avstrijo ali Italijo), programska oprema samodejno preklopi na običajni nabor funkcij Enhanced Autopilot ali osnovni Autopilot.
V čem se evropski FSD razlikuje od ameriške različice?
Čeprav si evropski in ameriški sistem Tesla FSD delita isto temeljno nevronsko mrežo ter pristop od konca do konca (end-to-end AI), so bile v Evropi nujne specifične prilagoditve programskega koda zaradi zahtev UNECE:
- Strožje omejitve bočnih pospeškov v zavojih: Evropski predpis določa maksimalne centrifugalne sile, ki jih sme vozilo izvesti samodejno. V primeru zelo ostrih zavojev ali hitrih izvozov z avtoceste mora vozilo zmanjšati hitrost bolj agresivno kot v ZDA ali pa pravočasno zahtevati posredovanje voznika.
- Časovni protokol za menjavo voznih pasov: V ZDA sistem ob prosti poti takoj izvede manever menjave pasu. V Evropi mora vozilo v skladu z regulativo po vklopu smernika počakati točno določen časovni interval (odvisno od hitrosti in prometnega toka), preden začne prečkati ločilno črto.
- Bistveno strožji nadzor voznika: Sistem v Evropi ne dopušča nikakršnega odmika pogleda. Notranja kabinska kamera nenehno meri smer pogleda voznika. Če voznik za več kot nekaj sekund odvrne pogled od ceste (na primer na zaslon ali telefon), se opozorilni signali sprožijo znatno hitreje kot v ZDA, sistem pa hitro onemogoči nadaljnjo uporabo za določeno obdobje.
- Pristop h krožiščem: Medtem ko ameriški model skozi krožna križišča vozi zelo dinamično, se evropska različica strogo drži prednostnih pravil ter lokalne signalizacije, pri čemer je hitrost vstopa in izstopa iz krožišča programsko omejena na zelo defenzivno raven.
- Strojne zahteve: Začetni zagon v Evropi je osredotočen na vozila z novejšo strojno opremo AI4 (Hardware 4), medtem ko v ZDA programsko opremo poganjajo tudi obsežne flote s strojno opremo HW3. V praksi je torej na voljo na vozili letnikov 2024 in mlajših, z izjemo tudi nekaterih 2023 letnika.
Tehnologija avtonomne vožnje v Evropi stopa v novo obdobje. Čeprav regulatorni okvirji še vedno postavljajo jasne meje zmogljivostim umetne inteligence, prisotnost sistema FSD Supervised na cestah v Sloveniji in sosednji Hrvaški dokazuje, da je prihodnost napredne mobilnosti že postala del našega vsakdana. Imamo pa prednost in problem – zelo zadržano evropsko regulativo, ki na prvo mesto postavlja previdnostno načelo. V praksi zaradi tega mnoge novosti prejmemo okrnjene in z zamudo.
