Čas branja: 3 min

Otroci in mladostniki so na družbenih omrežjih izpostavljeni. Pogosto brez vednosti staršev, brez pravega zavedanja o priložnostih in tveganjih.

V 2. delu napotkov sledijo konkretni praktični nasveti.

Lokacija otroka

Facebook in Instagram sta znana, da omogočata označevanje trenutne lokacije pri objavah. Četudi je to lahko uporabno in zanimivo, je hkrati podatek, ki ga ni nujno razkriti. Odloči se, če otroku dovoliš razkrivanje trenutne lokacije.

Namesto prepovedi objavljanja lokacije pri objavah, je kompromis ta, da se objavi s časovnim zamikom in se tako razkrije lokacijo šele, ko otroka ni več tam.

Primer: v kinu je otrok s kolegi nocoj, na Facebooku/Instagramu pa naj to objavi šele, ko pride domov ali naslednji dan.

Lokacijo lahko razkrivajo/delijo tudi Messenger, Viber, Google Maps, skratka večina aplikacij. Zato je pogovor z otrokom glede tega zelo dobrodošel. Naj se začne zavedati tveganj in hkrati vrednosti zasebnosti, kamor sodi tudi to, da ne rabi cel svet vedeti, kje je tisti hip.

Prepoznava izmišljenih profilov

Družbena omrežja ne preverjajo dejanske identitete, razen v izjemnih situacijah. Še več, ker ima lahko več ljudi isto ime in tudi priimek, omrežja dopuščajo, da obstaja več Janezov Novakov.

Kaj to pomeni? Nekdo lahko ustvari lažni profil z imenom osebe, ki jo vaš otrok pozna. Do tega lahko pride na različne načine, tudi s socialnim inženiringom, brskanjem po internetu, raziskavo, kdo vse je z otrokom v razredu ipd.

Veliko je Janezov Novakov. Prikazano je zgolj primer, da je lahko pod istim imenom in priimkom več ljudi. S tem samo po sebi ni nič narobe. Še posebej nevarni so primeri, ko resnične osebe ni na Facebooku, nekdo to ve in zanjo generira izmišljeni profil in preko njega vzpostavlja stike.

Nekdo ustvari lažni profil in skuša pridobiti zaupanje. Še lažje je, če ta oseba ni recimo fizično v stiku z otrokom. Kaj storiti? Otroku razloži, da ime, priimek, fotografija in nekaj podatkov na Facebooku ne pomenijo nič. Lahko so izmišljeni.

Lažne profile prepoznamo na mnoge načine. Pogosto imajo omejeno število fotografij in še te so v glavnem javno dostopne. Opis posameznika je skromen, objav je malo, večina jih je časovno dokaj mladih, iz zadnjih dni, tednov, morda mesecev.

Izmišljeni uporabniki lahko sprožijo poskus pogovora z otrokom. Skušajo ustvariti zaupanje, pridobiti dodatne informacije, fotografije, otroka zvabiti na druge komunikacijske kanale, izven socialnega omrežja.

Kaj je točka, ko mora otrok najkasneje opozoriti starša? Lažni profili, ki imajo slabe namene, prej ali slej skušajo vzpostaviti komunikacijo.

Postavi jasna pravila, s kom sme otrok komunicirati preko sporočil in tudi to, da ne sme na družbenem omrežju razkriti svoje telefonske številke, niti je zaupati preko mesendžerja ljudem, za katere ni 100% prepričan, da so dejanski prijatelji.

Potrjevanje prijateljev

Svetuj otroku, naj ne potrjuje neznanih ljudi. Postani prijatelj z otrokom na družbenem omrežju, že zato, da imaš vsaj približno vpogled v njegove objave. Z njim se tudi dogovori, da dovoli vpogled v njegov seznam prijateljev.

V Facebooku lahko nastaviš tako, da je seznam prijateljev skrit, razen izjemam – vnese se imena ljudi, ki imajo vpogled vanj. Poskrbi, da ga kot starš imaš. To naj ne bo skrivnost, ampak dogovor med tabo in otrokom

Klik na “Friends”, nato desno zgoraj na “svinčnik”, kjer piše “Manage”, nato izberi “Custom” in vnesi tiste ljudi, ki lahko pogledajo na tvoj seznam prijateljev. Poskrbi, da bo tvoj otrok storil prav to, hkrati pa skril svoj seznam prijateljev drugim.

Vprašalniki

Nagradne igre z vprašalniki. Poznamo te reči, vsake toliko se pojavijo na Facebooku. Preprosto. Prepovej uporabo brez tvojega soglasja. Takšni vprašalniki lahko skrivajo tudi poziv po namestitvi aplikacije, razkritju osebnih podatkov ipd.

Nagrada je lahko mamljiva. Če je, otroka navadi, da opozori ter vpraša, če lahko sodeluje. Preveri pogoje nagradne igre, vprašalnik ipd.

Še napotek čez palec: bolj kot je nagrada neverjetno privlačna, večja je verjetnost, da se zadaj skriva kaj nečednega. Zakaj tako? Ker se s tako nagrado lažje in hitreje prebije zid dvoma pri uporabnikih.

Poleg tega se jih, zaradi zelo mamljive nagrade, veliko odzove in sodeluje še preden, npr. Facebook, takšno prakso onemogoči.

Aplikacije

Otroka nauči, da vpraša pred namestitvijo aplikacij, ki so del družbenih omrežij. Enako velja za aplikacije, na katere vodijo oglasi, ki se prikazujejo recimo pri igrah na mobilnih telefonih. Pogosto zastonj aplikacije niso zastonj, saj prikazujejo oglase.

Nauči otroka, da ne klika in namešča neznanih aplikacij niti na Facebooku, niti na mobilnem telefonu. Naj vedno prej vpraša. Ko to stori, ga pohvali in mu mirno razloži situacijo.

Dostop do interneta

Če je le možno, naj bo računalnik nekje v skupnem prostoru, kjer lahko vsaj približno spremljaš vsebino in obseg uporabe. Določi pravila, koliko ur dnevno je na voljo.

Pozorni velja tudi pri mobilnih telefonih, saj tudi ti omogočajo dostop do družbenih omrežij, zato skušaj otroka pripraviti do tega, da jih ob določeni uri pusti nekje drugje, recimo v kuhinji, dnevni sobi, naj ne bodo v njegovi sobi, ob postelji.

Ohrani vsaj malce nadzora nad dogajanjem. Vseeno pa bodi razumen. Preveč nadzora bo zgolj sprožilo obrambni odziv in skrivanje. Sicer se temu, sploh v puberteti, ne bo možno povsem izogniti.

Otroci imajo tudi pravico do svoje zasebnosti, tako kot mi. Ne zlorabljaj vpogleda v njegovo digitalno življenje za očitke, ki nimajo povezave z njegovo varnostjo. S tem boš hitro izgubil zaupanje.

Vpogled imaš zgolj zato, da otroka zavaruješ in mu pomagaš tedaj, ko tveganja sam še ne prepozna. Tu se tvoja vloga »nadzora« konča.

Simon Šketa

Simon Šketa, dolgoletni novinar, nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi v Mobitelu, danes odgovoren za vplivneže v Telekomu Slovenije. Hkrati solastnik kulinaričnih medijev SKETA.si in PRESNO.si ter vplivnež. V svoji karieri je sodeloval z več 10 vodilnimi podjetji v Sloveniji in multinacionalkami, kot so Samsung in Henkel.