Umetna inteligenca (UI) ni več znanstvena fantastika, temveč temeljna tehnologija, ki preoblikuje naš svet z vrtoglavo hitrostjo. Od zdravstva do proizvodnje, od prometa do financ – njen vpliv je vseobsegajoč. Globalna tekma za vodstvo na področju UI je v polnem teku, pri čemer ZDA in Kitajska postavljata tempo z ogromnimi naložbami in hitrim napredkom.
Za Slovenijo in Evropsko unijo to ni le tehnološki izziv, temveč strateški imperativ. Vlaganje v neodvisen in napreden razvoj UI ni več izbira, ampak nuja za zagotovitev gospodarske prihodnosti, tehnološke avtonomije in ohranitev evropskih vrednot.
Kje smo? Globalna primerjava in slovenski potencial
Podatki kažejo jasno sliko: Evropa zaostaja. Leta 2024 so zasebne naložbe v UI v ZDA dosegle osupljivih 109,1 milijarde USD, medtem ko je Kitajska zabeležila 9,3 milijarde USD. EU skupaj z Združenim kraljestvom je v letu 2023 dosegla le okoli 9 milijard EUR. Ta vrzel se odraža tudi pri razvoju ključnih modelov UI: leta 2024 so institucije s sedežem v ZDA proizvedle 40 pomembnih modelov, Kitajska 15, Evropa pa le 3. Čeprav Kitajska hitro zmanjšuje vrzel v zmogljivosti , Evropa zaostaja. Zanimivo je, da pri uvajanju UI v podjetjih Kitajska (58 %) in Indija (57 %) prekašata ZDA (25 %), medtem ko je uvajanje v EU na splošno nizko.
Slovenija ima kljub majhnosti izjemen potencial. Ponaša se z več kot 40-letno tradicijo raziskav UI in enim najvišjih števil raziskovalcev UI na prebivalca v Evropi. Institucije, kot sta Institut Jožef Stefan (IJS) in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (IRCAI) , predstavljajo močno raziskovalno jedro. Nacionalni program za UI (NpUI) predvideva 110 milijonov EUR javnih naložb do leta 2025 za spodbujanje ekosistema, izobraževanja, raziskav in uvajanja. Kljub temu se Slovenija sooča z izzivi, kot sta omejeno financiranje v primerjavi z globalnimi velikani in beg možganov.
Gospodarski imperativ in strateška avtonomija
Zakaj je neodvisen razvoj UI tako ključen? Prvič, zaradi ogromnega gospodarskega potenciala. Študije napovedujejo osupljive številke: PwC ocenjuje, da bi lahko UI do leta 2030 svetovnemu BDP dodala do 15,7 bilijona USD (14 % povečanje) , McKinsey pa govori o dodatnih 13 bilijonih USD. Ključ do tega je povečanje produktivnosti, ki bi lahko po nekaterih ocenah zrasla tudi za 40 %. Ne vlagati pomeni zamuditi to rast in tvegati nadaljnje zaostajanje v konkurenčnosti.
Drugič, gre za strateško avtonomijo in digitalno suverenost. EU se trenutno za več kot 80 % kritičnih digitalnih tehnologij zanaša na tuje države , vključno s temeljnimi modeli UI in infrastrukturo v oblaku, kjer imajo ameriški velikani prevladujoč tržni delež. Odvisnost od tuje tehnologije na tako kritičnem področju, kot postaja UI, ustvarja resne ranljivosti – tako gospodarske kot varnostne. Razvoj lastnih zmogljivosti omogoča EU in Sloveniji, da ohranita nadzor nad svojo digitalno prihodnostjo in zagotovita, da razvoj UI poteka v skladu z evropskimi vrednotami – človekocentričnostjo, etiko in varovanjem temeljnih pravic, kot jih opredeljuje Akt o UI. Ta pristop “zaupanja vredne UI” je lahko celo konkurenčna prednost na globalnem trgu.
Priložnosti in tveganja neukrepanja
Potencial UI se kaže v preobrazbi ključnih sektorjev. V zdravstvu lahko izboljša diagnostiko, pospeši razvoj zdravil in omogoči personalizirano medicino. V industriji 4.0 prinaša optimizacijo procesov, napovedno vzdrževanje in pametno avtomatizacijo. V energetiki in mobilnosti omogoča pametna omrežja in avtonomna vozila. Tudi javna uprava lahko postane učinkovitejša in bolj odzivna.
Tveganja obotavljanja pa so velika. Nadaljnje zaostajanje pomeni manjšo konkurenčnost, gospodarsko stagnacijo in poglabljanje vrzeli v produktivnosti. Pomanjkanje domačih priložnosti bo še naprej spodbujalo beg možganov – izgubo najdragocenejšega vira. Povečala se bo tehnološka odvisnost, s tem pa strateška ranljivost. Evropa tvega, da postane zgolj uporabnik in regulator tuje tehnologije, namesto da bi aktivno sooblikovala prihodnost.
Čas za odločno ukrepanje je zdaj. Slovenija in EU morata preseči fragmentirane pristope in zgraditi koherenten, ambiciozen načrt za neodvisen razvoj UI. To zahteva:
Znatno povečanje naložb: Potrebujemo tako javne kot zasebne naložbe v celoten ekosistem – od raziskav in razvoja do infrastrukture (kot so napovedane Tovarne UI ) in spodbujanja uvajanja v podjetjih. Pobude kot InvestAI so korak v pravo smer, a potrebna bo dolgoročna zaveza.
Krepitev talentov: Nujno je vlagati v izobraževanje in usposabljanje ter ustvariti okolje, ki bo zadržalo domače strokovnjake in privabilo tuje.
Strateško usklajevanje: Nacionalne strategije, kot je slovenski NpUI, morajo biti usklajene z evropskimi cilji za doseganje sinergij.
Izkoriščanje etične prednosti: Aktivno moramo promovirati in graditi na evropskem modelu zaupanja vredne UI kot temelju za inovacije in globalni vpliv.
Razvoj lastne napredne UI ni le tehnološko vprašanje; je ključ do prihodnje gospodarske moči, strateške neodvisnosti in ohranitve evropskega načina življenja v digitalni dobi. Slovenija in EU imata priložnost, da postaneta pomembna igralca, a okno priložnosti se zapira. Zdaj je čas za pogumne odločitve in strateške naložbe.
