Unilever uvaja 4 dnevni delavnik, od tega 2 dneva delo od doma

Multinacionalka Unilever uvaja 4 dnevni delovnik za večji del svojih zaposlenih v Avstraliji in Novi Zelandiji. Od 4 dni bodo zaposleni 2 delali od doma, torej bodo v pisarni samo dvakrat na teden.

Rezultati pilotnega projekta

Unilever se sprememb ni lotil brez premisleka. Od decembra 2020 do junija 2022 je potekal pilotni projekt v njihovi podružnici v Novi Zelandiji, kjer je 80 zaposlenih delalo 4 dnevni delavnik. Zaposleni so morali opraviti enako količino zadolžitev, kot da bi bili v pisarnah 5 dni, tudi plača je ostala enaka, le v službo so morali priti le 4 dni na teden.

  • Absentizem se je v testni skupini zmanjšal za 34 odstotkov.
  • Sodelujoči v preizkusu so ocenili 33 odstotno zmanjšanje njihovega stresa pri delu.
  • Prav tako se je izjemno izboljšalo usklajevanje dela in prostega časa ter zadovoljstvo zaposlenih, za kar 67 odstotkov.

Od testa v prakso

Unilever je sedaj sprejel odločitev in 4 dnevno delo za 100 odstotno plačo uvaja tudi v svoji avstralski podružnici. Okoli polovica od 900 zaposlenih Unileverja v Avstraliji bo s 14. novembrom začela 4 dnevni delavnik, od tega bodo 2 dneva delali v podjetju, 2 dneva pa od doma – če bodo zaposleni to želeli, o tem bo presojal vsak zaposlen sam. Prosti bodo 3 dni na teden. Zaposlenim bodo šefi, očitno z zaupanjem nimajo težav, prepustili da sami izberejo dneve, ko bodo doma.

Vse lepo in prav, a vsaka medalja ima dve plati, zato ne pozabimo, da ni zastonj kosila. Nikjer.

Mnenje

Osebno podpiram inovativne pristope k organizaciji dela, če se splačajo – delodajalcu in zaposlenemu.

Podjetja imajo pogosto veliko za povedati o trajnostnem poslovanju, kamor sodi tudi odgovornost do okolja in tudi zaposlenih, med drugim. Če zaposleni več delajo od doma, če so redkeje v službi, manj obremenjujejo okolje s transportom, manj trošijo fosilna goriva oziroma energijo, obenem manj stanejo delodajalca, saj jim ta, recimo v Sloveniji, refundira strošek prevoza na delo.

Če obenem izkazujejo večje zadovoljstvo in tudi redkeje zbolevajo, je to super zanje in za podjetje, še posebej, če podjetje plačuje bolniško odsotnost, kar recimo velja za Slovenijo.

Seveda pa v ta koncept sodi tudi odgovornost.

Kot prvo odgovornost zaposlenih, da znajo delati enako kakovostno, kot če sedijo v pisarni. Delo mora biti opravljeno in če je plačilo 100 odstotno, morajo pač v štirih delovnih dneh narediti tisto, kar bi sicer v petih. Izboljšati morajo svojo učinkovitost.

Napreden delodajalec pa ve, da so v resnici pomembni le merljivi učinki dela, tisti, ki so dogovorjeni na relaciji delavec, delodajalec. Zato se ne obremenjuje s tem, kje kdo sedi, od kje dela in koliko dni dela, pomembno je, da je delo narejeno. Ne pozabimo pa še pomena digitalizacije poslovanja, saj je brez nje podpora takšni organizaciji dela skoraj nemogoča.