Glede na sedanje sposobnosti umetne inteligence in njen hiter razvoj, je pod vprašajem četrtina zaposlitev v ZDA in Evropi. Odpirajo pa se hkrati nove priložnosti za delo.
Banka Goldman Sachs v svojem poročilu ocenjuje, da je pod vprašajem 300 milijonov delovnih mest. Kljub temu pa ni vse črno, saj se v resnici obeta transformacija dela. BDP bi lahko po zaslugi umetne inteligence v desetih letih zrasel za dodatnih 7 odstotkov.
Umetna inteligenca bo najbolj spremenila administracijo in najmanj fizična dela
Kleparji, zidarji, gradbeniki in podobni mojstri se nimajo kaj veliko za bati, saj ji bo umetna inteligenca le težko nadomestila. Dosti večji izziv pa je v klicnih centrih, prevajalskih in lektorskih storitvah, pri pripravi objav za družbena omrežja, pri piscih dopisov, besedil, tudi pri začetnikih v pravu. V administraciji bi lahko umetna inteligenca odnesla 46 odstotkov dela, pri pravu 44 odstotkov, v gradbeništvu pa le 6 odstotkov.
Je pred nami kriza dela?
Niti ne, saj se je v zgodovini že zgodilo, da je nova tehnologija spremenila delovna mesta in način, kako delamo. Danes je 60 odstotkov delovnih mest takšnih, da v času druge svetovne vojne niso sploh obstajala. Bodimo pa realni, brez žrtev ne bo šlo. Določene naloge bo lahko umetna inteligenca opravila hitreje, natančneje, brez napak, brez dopustov, bolniških, malice in tudi plače. Brez nerganja in prepirov v teamu. Zato ne bodimo presenečeni, če bodo nekatere plače padle, nekatera dela pa sploh ne bodo več potrebna. Prav tako ne bo več samoumeven 8 urni delavnik.
Preživeli bodo predvsem prilagodljivi posamezniki, ki bodo znali spremeniti način, kako opravljajo svoje delo. Skoraj zagotovo pa se bodo postopno spremenili vzorci dela. Hibridno delo bo ostalo, skoraj vsi pa bomo dobili pomočnika v obliki umetne inteligence.