Štiridnevni delovni teden – rešitev za nemška podjetja?

Nemčija se sooča z izzivi na trgu dela, kjer primanjkuje kvalificiranih delavcev in so pogoste stavke. Zato se nekatera podjetja odločajo za preizkus krajšega delovnega tedna, saj naj bi prinesel več zadovoljstva zadovoljstva pa tudi več produktivnosti.

Kaj je program 4 Day Week Global?

Program 4 Day Week Global je pilotni projekt, ki ga izvaja 45 nemških podjetij od 1. februarja do 31. julija 2024. V tem času bodo zaposleni delali le štiri dni na teden, pri čemer bodo prejemali polno plačo. Cilj programa je ugotoviti, ali ima krajši delovni teden pozitiven vpliv na zdravje, počutje in učinkovitost zaposlenih.

Program je nastal na pobudo podjetja 4 Day Week Global, ki ima sedež na Novi Zelandiji. Podobne projekte so že izvedli v ZDA, Združenem kraljestvu, Kanadi in drugih državah, kjer so dosegli spodbudne rezultate. Zaposleni so poročali o manj stresa, boljšem spancu, nižji stopnji izgorevanja in večji motivaciji. Podjetja pa so opazila večjo produktivnost, nižje stroške, boljšo kakovost dela in večjo lojalnost zaposlenih.

Zakaj je to pomembno za nemška podjetja?

Nemška podjetja se spopadajo s kadrovsko krizo, ki ogroža njihovo konkurenčnost in rast. Vsaj polovica jih ima težave pri zapolnjevanju prostih delovnih mest. To je posledica demografskih sprememb, staranja in upadanja prebivalstva. Do leta 2035 naj bi nemški trg dela zapustilo več kot 7 milijonov ljudi.

Zaradi pomanjkanja delavcev se podjetja soočajo tudi z večjimi zahtevami in pritiski zaposlenih, ki iščejo boljše pogoje dela in plačila. To vodi v napetosti in stavke, ki motijo delovanje podjetij. Primer tega je šestdnevna stavka železniških delavcev, ki zahtevajo krajši delovni teden.

Krajši delovni teden bi lahko bil eden od načinov, kako podjetja privabijo in zadržijo kvalificiran kader, ki je ključen za njihov uspeh. Poleg tega bi lahko krajši delovni teden prispeval k zmanjšanju bolniških odsotnosti, ki so v Nemčiji nadpovprečno visoke in ki letno povzročijo izgubo 207 milijard evrov dodane vrednosti.

Kakšni so izzivi in možnosti za prihodnost?

Kljub potencialnim koristim krajšega delovnega tedna pa obstajajo tudi nekateri izzivi in ovire. Nekateri kritiki menijo, da bi krajši delovni teden lahko škodoval nemškemu gospodarstvu in blaginji, saj bi zmanjšal delovno silo in produktivnost. Med njimi je tudi nemški finančni minister Christian Lindner.

Poleg tega je krajši delovni teden težko uvesti v vseh sektorjih in panogah, kjer so potrebne različne stopnje prilagodljivosti in prisotnosti. Nekatera podjetja bi morala najti načine, kako zagotoviti kontinuirano delovanje in zadovoljstvo strank, ne da bi pri tem (pre)obremenila zaposlene. Brez sprememb v organizaciji, tehnologiji in kulturi dela bo to težko izvedljivo.

Kljub vsemu pa je krajši delovni teden vreden preizkusa, saj bi lahko nudil boljše ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, večjo kreativnost in inovativnost ter trajnost in solidarnost. Nemčija ima priložnost, da postane dober vir izkušenj za druge države, ki se soočajo s podobnimi izzivi na trgu dela.