V Slovaški so uvedli kontroverzen ukrep, ki tuje voznike udari po žepu. Zaradi strahu pred pomanjkanjem goriva morajo vozila s tujimi registracijami za dizel odšteti kar do 30 odstotkov več kot domačini.
Slovaška vlada pod vodstvom Roberta Fica je sprejela odločitev, ki je v evropskem prostoru dvignila ogromno prahu. V državi so uradno razglasili stanje “naftne krize”, kar je služilo kot pravna podlaga za uvedbo dveh ločenih cenovnih tarif na bencinskih servisih. Prva, subvencionirana oziroma tržna cena, velja za vozila s slovaškimi registrskimi tablicami. Druga, znatno višja tarifa, pa neusmiljeno targetira vse voznike, ki prečkajo državo s tujimi oznakami, vključno s slovenskimi.
Ta poteza ni le ekonomski ukrep, temveč jasen politični signal. Ficova administracija trdi, da je prioriteta zaščita domačega potrošnika in zagotavljanje stabilnosti nacionalnih rezerv v času, ko so globalni naftni trgi zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu in motenj v oskrbi izjemno nestabilni.
“Bencinski turizem” kot grožnja stabilnosti
Glavni razlog za ta drastičen korak je bil porast tako imenovanega bencinskega turizma. Ker so cene goriva na Slovaškem v primerjavi s sosednjimi državami ostale relativno stabilne, so vozniki iz Avstrije, Poljske in Madžarske množično prečkali mejo zgolj zato, da bi napolnili svoje rezervoarje. To je po mnenju slovaških oblasti povzročilo lokalna pomanjkanja in izpraznilo zaloge na obmejnih območjih, kar je ogrozilo oskrbo domačih podjetij in prebivalcev.
V praksi to za potnika iz Slovenije pomeni neprijetno presenečenje. Če se boste ustavili na slovaškem bencinskem servisu, vas bo digitalni prikazovalnik morda zavajal z eno ceno, na blagajni pa boste ob pogledu na vaše tablice plačali tudi do 30 odstotkov več. Za povprečen rezervoar to pomeni od 20 do 30 evrov dodatnega stroška, kar lahko resno zamaje potovalni proračun.
Poleg višje cene pa so nekatere črpalke uvedle tudi količinske omejitve. Tuji vozniki lahko ponekod natočijo le omejeno število litrov, kar preprečuje kopičenje zalog v prenosnih posodah.
Konflikt z bruseljsko birokracijo
Evropska komisija na te ukrepe ne gleda z odobravanjem. Temeljni stebri Evropske unije namreč počivajo na prostem pretoku blaga, storitev in ljudi, predvsem pa na prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva. Slovaški ukrep, ki razlikuje med kupci izključno na podlagi registrskih tablic (ki so neposredno povezane z državo izvora), je po mnenju pravnih strokovnjakov v neposrednem nasprotju z evropsko zakonodajo.
Bruselj je Bratislavo že opozoril, da enotni trg ne dopušča takšnega ravnanja. Če država članica čuti energetski pritisk, bi se morala težave lotiti z ukrepi, ki veljajo za vse enako (npr. splošne omejitve količine za vse voznike), ne pa s targetiranjem tujcev. Kljub opozorilom pa Slovaška vztraja pri svojem, sklicujoč se na nacionalno varnost in izredne razmere.
Praktični nasveti za popotnike
Če načrtujete pot skozi Slovaško, bodisi na poti proti severu Evrope ali na poslovni pot, je strategija zdaj jasna:
- Rezervoar napolnite pred mejo: Priporočljivo je, da gorivo natočite v Sloveniji ali na Madžarskem, preden vstopite na slovaško ozemlje. Avstrija ni najboljša izbira, saj je tam gorivo drago.
- Spremljajte lokalne novice: Stanje se lahko hitro spreminja, nekatere črpalke pa so pri izvajanju ukrepa bolj striktne kot druge.
- Preverite potovalne poti: Morda se vam zaradi visokih cen splača načrtovati pot tako, da Slovaško prečkate brez ustavljanja na bencinskih servisih.
Čeprav oblasti upajo, da gre za kratkoročen ukrep, je ta precedens nevaren za prihodnost evropske mobilnosti. Vprašanje je, ali bodo podobnim stopinjam sledile še druge države, če se bodo soočile s pomanjkanjem, kar bi lahko pomenilo konec brezskrbnega potovanja po celini brez nenehnega preračunavanja “lokalnih” in “tujih” cen.
