Mislili ste, da je električni skiro simbol svobode? Kranj pravi ‘NE!’. V osrčju Gorenjske so pravkar pritisnili na gumb za paniko in v starem mestnem jedru razglasili vojno proti vsemu, kar ima dve kolesi in baterijo.
Pa začnimo z dejstvi, ker ta so, roko na srce, preprosto osupljiva. Prešernova ulica v Kranju, žila, ki utripa v srcu starega mesta. Mestni veljaki bodo v torek, 22. 7. postavili novo signalizacijo. In kaj ta signalizacija sporoča? Preprosto: “Dol s tega kolesa!”. Ali skiroja. Popolna prepoved prometa. Za vse. Ampak, seveda, najbolj na udaru je tista nadloga 21. stoletja – mikromobilnost. Od torka naprej boste svojega lahkega, hitrega in učinkovitega električnega konjička lahko po Prešernovi ulici zgolj… potiskali. Potiskali! To je tako, kot da bi kupili Ferrarija in ga potem porivali skozi avtopralnico. Genialno.
Še vedno bodo prevozne Reginčeva, Tomšičeva in Jenkova ulica v smeri z Maistrovega trga proti Glavnemu trgu oziroma Tavčarjeva ulica v obratni smeri (z Glavnega trga proti Maistrovemu trgu). Poudarjajo še, da naj posebno pozornost nudeleženci v prometu posvetijo upoštevanju prometnih predpisov, saj je Tavčarjeva ulica enosmerna – vožnja s kolesom v nasprotno smer je prepovedana.
Argument? Varnost, seveda!
Vedno je varnost, kajne? Uradna razlaga je, da je gneča pešcev enostavno prevelika, da bi med njimi švigali kolesarji in – bog ne daj – uporabniki tihih, smrtonosnih električnih skirojev. In ja, priznam, nihče si ne želi, da bi mu med lizanjem sladoleda za vrat priletel kakšen prenapet najstnik na skiroju. Ampak rešitev za to ni totalna prohibicija. To je uporaba kladiva za ubijanje muhe. Mesta po svetu uvajajo cone z omejeno hitrostjo, rišejo talne označbe, izobražujejo. Kranj? Kranj je potegnil črto. Nuklearna opcija. Konec debate. Lažje je prepovedati kot regulirati. Manj dela, manj razmišljanja.
Stranska škoda birokracije
In kdo bo plačal ceno te čudovite poteze? Plačala jo bo večina. Tisti odgovorni uporabniki, ki so skiro ali kolo uporabljali za hiter skok do lekarne, po opravkih ali zgolj za uživanje v lepotah mesta. Tisti, ki so z mikromobilnostjo zmanjševali gnečo avtomobilov na obrobju jedra. Zdaj so vsi kaznovani zaradi peščice objestnežev. To je birokratska logika v svoji najčistejši obliki: če en učenec nagaja, cela šola ostane po pouku. Ker pa res ne bomo igrali policaja in lovili krivih, raje kaznujmo kar vse.
Kaj pa prihodnost?
Ta poteza odpira Pandorino skrinjico vprašanj. Kaj je naslednje? Bodo prepovedali tekače, ker tečejo hitreje od povprečnega sprehajalca? Bodo prepovedali otroške vozičke, ker zavzamejo preveč prostora? Odločitev, da se eno najbolj priročnih in ekoloških prevoznih sredstev današnjega časa izžene iz mestnega središča, ni le korak nazaj. Je skok nazaj. V čas, ko je bil edini sprejemljiv način premikanja po mestu hoja s klobukom v roki. Medtem ko se svet premika naprej, se je Kranj odločil, da bo zavil v slepo ulico. Dobesedno.
Sodni dan za mikromobilnost
Torej, kaj smo se naučili? Naučili smo se, da je pot od inovacije do regulacije tlakovana z dobrimi nameni in pogosto asfaltirana s popolnim nesmislom. Kranjska odločitev, da Prešernovo ulico spremeni v cono brez koles in skirojev, je klasičen primer pretirane reakcije. Namesto pametne rešitve, ki bi uravnotežila varnost, kaznovala divjake in spoštovala sodobne oblike prevoza, smo dobili prepoved, ki kaznuje vse po vrsti. Mesto, ki se ponaša s kanjonom sredi mesta, si je zdaj ustvarilo še en kanjon – birokratskega, ki ločuje preteklost od neizbežne prihodnosti. In prihodnost bo, če vam je všeč ali ne, na dveh majhnih kolesih.
