Od začetka vojne je Starlink postal nepogrešljiv. Uničena infrastruktura? Ni problema. Vojaki pošiljajo posnetke s fronte, koordinirajo napade, civilisti se povezujejo s svojimi bližnjimi. Ukrajina je improvizirala z droni in telefoni na drogovih, toda Starlink je tisti, ki je resnično spremenil igro.
Toda kaj, če bi Musk potegnil vtič? Govorice o ameriških uradnikih, ki grozijo z izklopom, so se pojavile med pogajanji o dostopu do ukrajinskih mineralov. Musk to zanika, a dvom ostaja. Evropa išče alternative, EU povečuje obrambne izdatke. Ukrajinci se sprašujejo: ali smo odvisni od muhavosti enega človeka?
Alternative: OneWeb in prihodnost
Kaj pa alternative? OneWeb, evropska rešitev, upravlja jo Eutelsat, je omenjena kot možna zamenjava. Eutelsat trdi, da imajo pokritost in terminale. Toda zamenjava 40.000 Starlink terminalov ni mačji kašelj. In potem je tu še Amazonov Project Kuiper, ki bi lahko postal resen konkurent, a je še daleč od operativnosti.
Evropska rešitev: IRIS2
Evropska unija razvija lastno konstelacijo satelitov, IRIS2. Toda ta ne bo operativna pred letom 2030, in bo imela le 300 satelitov. Starlink ima že več kot 7.000 satelitov, in načrtuje jih še več. Andrew Cavalier iz ABI Research opozarja, da je odvisnost od enega ponudnika nevarna. Države morajo razvijati lastne sisteme.
Starlink je v Ukrajini postal več kot le komunikacijsko orodje. Je simbol upanja in preživetja. Odvisnost od enega ponudnika pa predstavlja resno tveganje. Govorice o izklopu so sprožile iskanje alternativ, kot so OneWeb in Project Kuiper, a nobena ni takojšnja rešitev. Evropska unija razvija svoj sistem, IRIS2, a ta ne bo operativen še nekaj let. Realnost na terenu je kruta, in ljudje so odvisni od Starlinka. Morda ne bodo čez nekaj let, a trenutno je to neprijetna resnica.
