Oblikovalci obožujejo skrite kljuke. Vaš avto zaradi njih izgleda kot gladka, futuristična vesoljska ladja, zračni upor pa je manjši za promil. Popolno, kajne? Ne ravno.
Ko se po hudi nesreči znajdete ujeti v goreči pločevini, vas reševalci ne morejo potegniti ven, ker vaš dragoceni avto nima kljuke. Kitajska in Evropa imata tega dovolj in končujeta to smrtonosno muho.
Aerodinamika in lažni prestiž
Predstavljajte si, da ste inženir pred sto leti. Izumili ste popoln sistem za odpiranje vrat. Kos kovine, ki ga zgrabite, potegnete in vrata se odprejo. Deluje v dežju, deluje v snegu, deluje, ko ste pod stresom in polni adrenalina. In potem, v 21. stoletju, nekdo v pregrešno dragi črni želvi v nekem kalifornijskem studiu odloči, da je ta sistem preveč “zastarel”. Zato so si izmislili potopne in skrite kljuke. Vse za tisti sveti gral – aerodinamiko! Na papirju je to sijajno. Vaš avto malce lažje reže zrak, prihranite morda dva decilitra goriva na deset tisoč kilometrov in na parkirišču pred restavracijo izgledate, kot da ste pravkar prileteli iz leta 2050. Začelo se je z dragimi igračami, nato so to neumnost posvojili skoraj vsi proizvajalci. Vrata so postala gladka kot otroška zadnjica. Vse lepo in prav. Dokler ne gre nekaj grozljivo narobe.
Ko tehnologija postane vaš rabelj
Predstavljajte si naslednji scenarij. Peljete se po slikoviti gorski cesti. Vse je popolno, poslušate Vivaldija, vaš električni čudež pa neslišno drsi skozi zavoje. Potem pa bum. Na cesto skoči jelen, vi sunkovito zavijete in pristanete v globokem jarku. Avto se prevrne. Glavna baterija se poškoduje in vsi električni sistemi v delčku sekunde odpovejo. Zunaj slišite sirene. Reševalci pridejo do vas, polni so adrenalina in pripravljeni rešiti življenje. A namesto da bi zgrabili za kljuko in odprli vrata, v rokah držijo prazen nič. Vaš avto je namreč gladek kot obledela kopalniška ploščica. Reševalec praska po tisti gladki pločevini kot medved po lubenici, obupano poskuša najti stikalo ali vsaj režo, v katero bi lahko zarinil pajser. Vrata pa ostajajo zaklenjena, kot trezor v švicarski banki. Dragocene sekunde tečejo. Namesto da bi preprosto potegnil kljuko in vas izvlekel na zrak, mora zdaj izgubljati čas in teči po pnevmatska kladiva ali hidravlične škarje, da dobesedno razreže vaš dragoceni avtomobil. In to samo zato, da bi bil vaš avto na dovozu videti malce bolj “kul”.
Birokrati so se končno zbudili
Na srečo se je moralo nekaj spremeniti. Kitajska, ki je sicer znana po tem, da na ceste pošilja avtomobile vseh mogočih oblik in kakovosti, je prva udarila po mizi. Njihovi standardi zdaj ostro zahtevajo, da se morajo vrata po nesreči nujno odpreti od zunaj, ne glede na stanje elektrike v vozilu. Če se kljuka ne prikaže sama, avto preprosto ne gre na cesto. Pika. In zdaj, hvala bogu, sledi Evropa. Euro NCAP, tisti strogi gospodje, ki v imenu znanosti zaletavajo avtomobile v betonske zidove in jim delijo zvezdice, so napovedali nova pravila. V porihodnje avtomobil preprosto ne bo več dobil petih zvezdic za varnost, če reševalci ne bodo mogli mehansko odpreti vrat od zunaj ob popolnem izpadu energije. Evropska unija pa pripravlja še ostrejšo zakonodajo, ki bo tovrstne električne pasti v obliki kljuk popolnoma prepovedala, če ne bodo imele stoodstotno zanesljivega mehanskega “override” sistema.
Kaj pa tista slavna Tesla Model 3?
Tu pa pridemo do slona v sobi. Tistega električnega avtomobila, ki ga ima zdaj že vsak vaš sosed – Tesla Model 3. Ima aktualna “Trojka” takšne kljuke? Ima. Ampak z eno zelo nevarno zanko, ob kateri bi se zgrozil vsak inženir stare šole. Na zunaj so kljuke pri Tesli Model 3 povsem poravnane s karoserijo. Ne izskočijo same kot pri dražjem Modelu S. Da jih odprete, morate s palcem pritisniti na širši del, da ročica izskoči, nato pa jo potegnete. Sliši se zelo mehansko in varno, kajne? Napaka! Popolna, smrtonosna napaka! Ko potegnete tisto zunanjo kljuko, v resnici ne premaknete nobenega mehanskega zapaha. Vlečenje te ročice zgolj pritisne na majhno, bedno elektronsko stikalo znotraj vrat, ki računalniku reče: “Hej, odpri vrata”. To pomeni, da kljuka na Modelu 3 za odpiranje od zunaj nujno potrebuje napajanje! Če v nesreči odpove elektrika lahko zunanjo kljuko vlečete, kolikor hočete, s palcem, z nogo ali s traktorjem. Vrata se ne bodo odprla. To ni le neuporabno, to je naravnost grozljivo. Od znotraj imate sicer (tudi) mehansko ročko za nujne primere (kar potnikom sicer pomaga), a reševalcu na zunanji strani, ko ste vi v nezavesti in je avto zaklenjen brez elektrike, to prav nič ne koristi.
Inženirji proti oblikovalcem
To je klasičen, zgodovinski spopad med funkcijo in formo. Oblikovalec nariše nekaj čudovitega in vzklikne: “Poglejte te linije! Čista umetnost!” Inženir pa bi ga moral ob tem udariti s ključem številka 13 po glavi in mu razložiti osnove fizike ter preživetja. Avtomobil namreč ni skulptura v galeriji moderne umetnosti. Je dvotonska raketa, ki se giblje po svetu, polnem betonskih stebrov, tovornjakov in globokih jarkov. Varnost ne bi smela nikoli, ampak res nikoli, postati žrtev estetike. Dejstvo, da smo več kot desetletje dovolili prodajo vozil, pri katerih je bil osnovni dostop v sili onemogočen zaradi želje po futurističnem videzu, je neverjetno. In če vam trgovec v salonu pametuje, da imajo ti avtomobili “pametne senzorje trka”, ki avtomatsko odklenejo in izvržejo kljuke … se mu samo glasno nasmejte in pojdite stran. Senzorji se ob trku poškodujejo. Žice se pretrgajo. Voda uniči vezja. Fizika je, dragi moji, neusmiljena.
Konec modne muhe
Seveda se bodo zdaj našli razni tehnološki zanesenjaki, ki bodo jokali in stokali na internetnih forumih, kako se s to prepovedjo ustavlja inovacija in kako se vračamo v kameno dobo. Prosim vas lepo! Imam Teslo Model 3. Ne pišem na pamet. Če je “inovacija” to, da me reševalci ne morejo rešiti iz zverižene pločevine, potem dajte meni in moji družini raje en dober, starokopiten avtomobil iz kamene dobe, ki se ga da odpreti, preden se zadušim od dima. Konec koncev, ali sploh veste, koliko tistih stotink sekunde in promilov energije prihranite z gladkimi vrati na poti do lokalnega supermarketa? Popolnoma nič! Evropskim in kitajskim birokratom, ki se sicer po mojem mnenju radi vtikajo v vsako najmanjšo neumnost, moram tokrat, resnično nerad, a zelo iskreno zaploskati. Naredili so nekaj, kar ima dejansko smisel.
Zadnja, boleče logična misel, preden udarimo v zid
Če potegnemo črto pod to epsko sago o človeški neumnosti in oblikovalski ošabnosti: potopne in skrite kljuke so bile verjetno najbolj idiotski trend v zgodovini moderne avtomobilske industrije. Žrtvovali smo osnovno, stokrat preverjeno varnostno funkcijo zgolj in samo zato, da smo ugodili oblikovalskim muham in prihranili neobstoječe kapljice goriva ali kilovate energije. Kitajska se je prva zavedala te fatalne napake, Evropa pa zdaj končno uvaja nova, stroga pravila, ki bodo naredila konec avtomobilom, v katere se po nesreči ne da vstopiti od zunaj brez uporabe hidravličnega orodja. In da, preden vas zanese od ponosa ob vaši moderni Tesli – vedite, da so tiste na videz mehanske kljuke ob izpadu elektrike le povsem neuporaben kos plastike in kovine. Čas je, da prenehamo izumljati toplo vodo pri stvareh, ki so že pred stotimi leti delovale povsem brezhibno.
Dobrodošla nazaj, stara dobra in predvsem stoodstotno mehanska avtomobilska kljuka!
