Zagreb je z vključitvijo robotaksijev v aplikacijo Uber postal prvo evropsko mesto s tovrstno komercialno storitvijo. Namesto napovedanega prototipa brez volana potnike trenutno prevaža električni Arcfox Alpha T5 z avtonomnim sistemom Pony ai in varnostnim operaterjem.
Če se vam zdi misel na naročilo avtonomnega vozila v neposredni bližini nekoliko neverjetna, niste edini. Mestna središča s svojo nepredvidljivo dinamiko, pešci, kolesarji in gostim prometom predstavljajo najzahtevnejši preizkus za vsak avtonomni sistem. Zagon tovrstne storitve v Zagrebu zato odpira pomembna vprašanja o dejanski zrelosti tehnologije, zakonodajnih okvirih ter praktični izvedbi na terenu.
Katero vozilo dejansko vozi po zagrebških ulicah?
Številni so ob napovedih pričakovali prihod namensko razvitega vozila znamke Verne, ki je bilo javnosti predstavljeno leta 2024. To futuristično vozilo nima volana, pedal ali klasičnih vozniških kontrol, potniška kabina pa je v celoti prilagojena udobju dveh potnikov. Vendar tovrstno vozilo za zdaj še ni pripravljeno za redni promet.
V trenutni fazi na zagrebških ulicah vozi serijski električni športni terenec Arcfox Alpha T5, ki ga proizvaja kitajski koncern BAIC. Gre za preizkušeno serijsko platformo, ki ponuja ustrezno prostornost, visoko raven torzijske togosti in stabilno električno arhitekturo za napajanje zahtevnih računskih ter senzorskih sklopov.
Vozilo je opremljeno z avtonomnim sistemom podjetja Pony ai sedme generacije. Čeprav sistem omogoča visoko stopnjo samodejnega vodenja (SAE stopnja 4), na sprednjem levem sedežu v tej začetni fazi še vedno sedi licencirani varnostni operater. Ta nadzoruje delovanje programske opreme, zbira telemetrične podatke in lahko v primeru nepredvidenih dogodkov takoj prevzame fizični nadzor nad vozilom. Popolnoma samostojne vožnje brez človeka v kabini predstavljajo naslednjo razvojno stopnjo projekta.
Vloge v partnerstvu: Uber, Pony ai in Verne
Izvedba projekta tovrstnega obsega zahteva povezavo treh ločenih strokovnih področij: digitalne platforme za uporabnike, napredne umetne inteligence za vodenje vozila ter lokalne operativne logistike.
1. Podjetje Uber kot programska platforma in distribucijski kanal
Uber prevzema vlogo digitalnega vmesnika. Uporabnikom v Zagrebu ni treba nameščati novih specializiranih aplikacij. Ko potnik v območju delovanja odpre aplikacijo Uber in vnese cilj, mu sistem ob razpoložljivosti poleg možnosti UberX ponudi tudi vožnjo z robotaksijem. Uber upravlja uporabniško izkušnjo, plačilni promet, dinamično določanje cen ter usmerjanje povpraševanja.
2. Podjetje Pony ai kot razvijalec umetne inteligence in avtonomnega sistema
Pony ai predstavlja tehnološko jedro projekta. Podjetje zagotavlja celoten strojni in programski paket za avtonomno vožnjo četrte stopnje. To vključuje nabor senzorjev, specializirane računalniške enote, modele za fuzijo senzorskih podatkov, algoritme za napovedovanje vedenja drugih udeležencev v prometu ter sistem za načrtovanje poti v realnem času.
3. Podjetje Verne kot upravljavec flote in lokalni operater
Podjetje Verne, ki deluje pod okriljem skupine Rimac, je odgovorno za fizično izvedbo storitve na terenu. Skrbi za operativno bazo, tehnično vzdrževanje, polnjenje baterij, čiščenje vozil, administrativno skladnost ter organizacijo dela varnostnih operaterjev. Verne predstavlja most med digitalno tehnologijo in vsakodnevnim delovanjem na mestnih ulicah.
Tehnična arhitektura sistema Pony ai sedme generacije
Sistem Pony ai temelji na popolni strojni in programski redundanci, kar preprečuje odpoved celotnega sistema ob morebitni okvari posamezne komponente.
Senzorski sklop za 360-stopinjski nadzor
Vozilo Arcfox Alpha T5 uporablja kombinacijo več vrst senzorjev, ki pokrivajo celotno okolico:
- Polprevodniški senzorji LiDAR (Solid-State LiDAR): Nameščeni so na strehi in strateških točkah karoserije. Ustvarjajo natančen tridimenzionalni model okolice z zaznavanjem razdalj do objektov ne glede na svetlobne razmere.
- Radarski senzorji z milimetrskimi valovi: Zagotavljajo zanesljivo merjenje hitrosti in razdalje gibljivih objektov tudi v primeru neugodnih vremenskih vplivov, kot so močan dež, megla ali sneg.
- Optične kamere visoke ločljivosti: Skrbijo za prepoznavanje barv semaforskih luči, prometnih znakov, talnih oznak ter klasifikacijo pešcev in kolesarjev.
Računalniška platforma in simulacijsko učenje
Zajete podatke v realnem času obdeluje zmogljiva računalniška platforma na osnovi arhitekture NVIDIA DRIVE. Sistem ustreza strogim avtomobilskim varnostnim standardom (ASIL D), kar pomeni podvojenost ključnih procesnih poti. Umetna inteligenca se nenehno izpopolnjuje v virtualnem okolju PonyWorld, kjer sistem prevozi milijarde simuliranih kilometrov v redkih in nevarnih prometnih situacijah, s čimer se zmanjšuje tveganje za napake v realnem svetu.
Zakaj zagon s predelanim vozilom namesto z namenskim prototipom?
Razvoj povsem novega vozila brez volana in pedal zahteva dolgotrajne postopke homologacije, stroga preverjanja pasivne varnosti ter vzpostavitev serijske proizvodnje.
Uporaba preizkušenega serijskega vozila Arcfox Alpha T5 z vgrajenim sistemom Pony ai omogoča takojšen zagon storitve, preverjanje sprejemljivosti pri uporabnikih, optimizacijo logističnih procesov ter zbiranje podatkov na specifičnih zagrebških cestah. Gre za pragmatičen inženirski pristop, ki omogoča postopen prehod k polni avtonomiji.
Globalni pregled: Kitajska, ZDA in Evropa
Uvajanje robotaksijev v svetu poteka z različno dinamiko. Kitajska velja za vodilni trg po obsegu komercialnih operacij. Podjetja, kot so Baidu Apollo Go, Pony ai in WeRide, v mestih Vuhan, Guangdžou, Šenzen in Peking upravljajo tisoče popolnoma avtonomnih vozil brez varnostnega voznika, pri čemer je bilo opravljenih že več deset milijonov komercialnih voženj. V ZDA prevladuje Waymo (družba Alphabet), ki s floto predelanih električnih vozil Jaguar I-Pace v mestih Phoenix, San Francisco, Los Angeles in Austin tedensko opravi več kot 100.000 plačljivih voženj brez človeka za volanom. V Evropi je bil razvoj do sedaj pretežno omejen na manjše pilotne projekte in zaprta testna območja v Nemčiji ter Franciji, zato integracija robotaksijev v Zagrebu predstavlja pomemben korak za širšo evropsko regijo.
Primerjava pristopov k avtonomni mobilnosti
Razvoj robotaksijev trenutno poteka prek treh različnih tehnoloških strategij:
- Predelava serijskih vozil s senzorskimi moduli (primer Zagreb): Uporaba obstoječih homologiranih avtomobilov z vgradnjo zunanjih senzorjev in računalnikov. Prednost je hitra implementacija, slabost pa prisotnost nepotrebnih komponent za ročno vožnjo.
- Namensko razvita vozila brez volana (primer Verne, Zoox): Vozila, prilagojena izključno potniški izkušnji z več prostora in optimizirano postavitvijo senzorjev. Prednost je udobje in optimizacija stroškov na dolgi rok, izziv pa dolgotrajen razvoj in homologacija.
- Pristop zanašanja zgolj na kamere (primer Tesla Cybercab): Sistem brez senzorjev LiDAR, ki stavi na računalniški vid in nevronske mreže. Prednost je nižja cena strojne opreme, izziv pa dokazovanje zanesljivosti v vseh vremenskih razmerah brez fizične redundance senzorjev.
Začetek delovanja robotaksijev v Zagrebu označuje prehod tehnologije iz laboratorijev in testnih poligonov v realno urbano okolje. Združitev tehnološkega znanja podjetja Pony ai, operativne podpore podjetja Verne ter platforme Uber postavlja temelje za nadaljnji razvoj avtonomnih prevozov v evropskih mestih.
