Red Bull žaluje – umrl je njegov ustanovitelj in najbogatejši Avstrijec slovenskih korenin – vse o Red Bull

V 79. letu starosti je za rakom umrl soustanovitelj Red Bulla, ki je družinsko tesno povezan s Slovenijo. Več o Red Bull in njegovih učinkih, konkurentih ter zgodovini v nadaljevanju.

Dietrich Mateschitz, soustanovitelj Red Bulla

1987 – Red Bull se rodi

Red Bull je verjetno najbolj znana blagovna znamka energijskih pijač na svetu in tista, ki je v večini sveta sprožila razcvet te panoge, kjer danes najdemo na tisoče Red Bullu bolj ali manj podobnih izdelkov.

Znamko je s soustanoviteljem iz Tajske ustanovil Dietrich Mateschitz. Marketinški strokovnjak z avstrijske štajerske, po očetovi strani pa iz Maribora. Starša sta bila učitelja v osnovni šoli, Dietrich pa je študiral ekonomijo na Dunaju in se zaposlil v multinacionalki Unilever, kasneje pa pri nemškem proizvajalcu zobnih past Blendax. med mnogimi službenimi potmi po svetu je nekoč odkril prav posebno pijačo, ki mu je odpravila utrujenost po daljšem poletu z letalom, z menjavo časovnih con, t.i. jetlag.

Red Bull je zasnoval po vzoru sorodne tajske pijače z imenom Krating Daeng, ki za razliko od Red Bulla ne vsebuje ogljikovega dioksida, Red Bull je tudi v celoti prilagojen okusu zahodnih kupcev. Obe pijači uporabljata simbol dveh rdečih bikov.

Red Bull izdeluje avstrijska družba Rauch, ki je zelo znano družinsko avstrijsko podjetje, obstaja že 123 let in izdeluje tudi zelo znane sokove. Med njihovimi znamkami so tudi Happy Day in Bravo. Rauch izdeluje tudi mnoge Red Bullu sorodne energijske pijače, mnoge najdemo tudi v naših trgovinah, recimo pri diskontnih prodajalcih.

Red Bull na prvem mestu po prodaji, prisoten v 172 državah

Red Bull se prodaja v 172 državah sveta, podjetje po svetu zaposluje 13 tisoč ljudi, prodaja pa najbolj raste v Indiji, Braziliji in Afriki. Podjetje ima vodilni tržni delež pri energijskih pijačah in je v 2021 prodalo 9,8 milijarde pločevink pijače Red Bull, kar je 24,3% več kot v 2020, to je bil tudi rekordni skok prodaje v zgodovini podjetja.

Trg energijskih pijač je v 2022 ocenjen na skupno vrednost 53,1 milijard dolarjev, do leta 2027 pa naj bi trg zrasel do vrednosti 86,1 milijarde ameriških dolarjev. Največ energijskih pijač zaužijejo v ZDA, demografsko so najbolj priljubljene med mladimi med 18. in 34. letom starosti.

Red Bull ti da krila

Uspeh Red Bulla je v precejšnji meri posledica učinkovitega in konsistentnega oglaševanja ter skrbno načrtovanih sponzorstev v adrenalinskih športih. Tudi pri nas Red Bull sponzorira različne dogodke, morda je še najbolj v spominu množic Red Bull Goni Pony, kjer se do vrha Vršiča zagnani gonijo s svojimi poniji. Pa tudi naskakovanje skakalnice v Planici v izjemno napornem teku Red Bull 400 Planica spada med dogodke, kjer Red Bull dominira.

Tisoče konkurentov, en Red Bull, a Hell je v regiji vse močnejši

Znamka je ostala vodilna kljub poplavi cenejših energijskih pijač na trgu in lahko bi rekli, da je nekakšna Coca Cola energijskih pijač. Celo korporacija Coca Cola s svojo energijsko pijačo Burn in s strateškim sodelovanjem s kalifornijsko znamko energijskih pijač Monster, kljub silnim vložkom, ni načela trona Red Bulla. So se pa, v stilu Red Bulla, usmerili v eno izbrano področje. Če je Red Bull zaprisežen podpornik adrenalincev, se Coca Colin Burn rad povezuje z elektronsko glasbeno sceno, eden izmed njegovih obrazov je recimo DJ Carl Cox.

Je pa to na nekaterih trgih uspelo madžarskemu konkurentu, ki trži svojo pijačo z znamko Hell. V nam bližnjih državah je energijska pijača Hell tržni leader na Hrvaškem, v Srbiji, Severni Makedoniji, Madžarskem, Slovaškem, v Grčiji in še kar nekaj državah. Hell se polni v eni najsodobnejših tovarn pijače v Evropi ter se trži že v več kot 50 državah sveta.

Eden večjih konkurentov Red Bulla je madžarski Hell

Kontroverzna pijača – ali energijske pijače škodijo?

Energijske pijače so lahko zdravju in počutju škodljive, če z njihovim uživanjem zelo pretiravamo. Prav tako moramo vedeti, da energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike, predvsem pa je nespametno mešanje z alkoholom. Med letoma 2009 in 2011 so recimo v Ameriki zabeležili 4854 klicev za nadzor nad strupi v zvezi z energijskimi pijačami. 51% teh klicev se je nanašalo na mladostnike.

Med stranskimi učinki neodgovornega pretiravanja z energijskimi napitki so tudi lahko migrene, povečana anksioznost, nespečnost, diabetes tipa 2, slabost, tresavica, visok krvni pritisk in alergijske reakcije. Skratka, energijske pijače niso voda, pri uživanju je potrebno biti zmeren in preudaren.

Po slovenskih podatkih (2018) – vir je NIJZ – jih uživa že več kot 1/3 mladih med 11. in 17. letom oziroma vsak drugi 15-letnik. Več o tem.