Javnost razburja prekinitev optičnih povezav v Baltiku, ki je po vsej verjetnosti del hibridne vojne, ki poteka med ruskim in ameriškim taborom in se, bolj kinetično, bije v Ukrajini. V resnici pa je že dolgo globalna.
Pojavljajo se očitki, da naj bi bila v uničenje optičnega kabla C-Lion1 vpletena tudi kitajska tovorna ladja Yi-Peng 3 z ruskim kapitanom, ki še vedno vedri v mednarodnih vodah v Baltiku, a je sedaj že na poti v Egipt, hkrati pa strogo nadzorovana. Ste vedeli, da kar 90 odstotkov povezav poteka po optičnih podmorskih povezavah? In kaj se zgodi, če jih nekdo uniči? Kako to sploh naredi?
Ste se kdaj vprašali, kako potujejo vaši podatki, ko brskate po spletu, gledate videoposnetke ali klepetate s prijatelji na drugem koncu sveta? Verjetno si predstavljate signale, ki se prenašajo po zraku prek satelitov. V resnici pa kar 99 % vsega mednarodnega internetnega prometa potuje po podmorskih optičnih kablih, ki so speljani po oceanskem dnu. Ti kabli so ključnega pomena za globalno komunikacijo, gospodarstvo in varnost, a hkrati predstavljajo ranljivo tarčo v primeru konfliktov in naravnih nesreč.
Kaj so podmorski internetni kabli?
Podmorski internetni kabli so optični kabli, ki so položeni na morsko dno in povezujejo kontinente ter otoke. Prek njih se prenašajo ogromne količine podatkov, vključno z internetnim prometom, telefonskimi klici in televizijskimi signali. Prvi transatlantski kabel je bil položen že leta 1858, vendar je bil takrat namenjen telegrafskim sporočilom. Danes so kabli sestavljeni iz tankih optičnih vlaken, ki omogočajo prenos podatkov s svetlobno hitrostjo.
Zakaj so podmorski kabli tako pomembni?
Podmorski kabli so ključnega pomena za globalno komunikacijo in gospodarstvo. Omogočajo hitro in zanesljivo povezavo med kontinenti, kar je bistveno za mednarodno trgovino, finančne transakcije, znanstveno sodelovanje in medsebojno povezovanje ljudi. Brez njih bi bil internet bistveno počasnejši in manj zanesljiv, globalizacija pa bi se upočasnila.
Oligopoli v globinah: Kdo vleče niti podmorskega interneta?
Ste vedeli, da skoraj ves podmorski internetni promet teče skozi kable, ki jih izdela in namesti le peščica podjetij? Govorimo o pravem oligopolu, kjer štiri zasebna podjetja obvladujejo kar 98 % svetovnega trga. Leta 2021 so si ameriški SubCom, francoski Alcatel Submarine Networks (ASN) in japonski Nippon Electric Company (NEC) razdelili levji delež, kar 87 % trga. Preostalih 11 % je pripadlo kitajskemu podjetju HMN Technologies, nekdanjemu Huawei Marine Networks.
Kdo pa so lastniki teh dragocenih kablov? Včasih je en sam kabel v lasti enega podjetja, včasih pa gre za konzorcij telekomunikacijskih operaterjev, podjetij za podmorske kable, ponudnikov vsebin in ponudnikov storitev v oblaku. Zanimivo je, da tehnološki velikani, kot so Amazon, Google, Meta in Microsoft, danes posedujejo ali zakupijo približno polovico vse svetovne podmorske pasovne širine. To jim daje izjemno moč nad globalnim internetnim prometom in postavlja vprašanja o vplivu na konkurenco in digitalno suverenost.
Kako globoko so položeni kabli?
Globina, na kateri so položeni kabli, se razlikuje glede na teren in druge dejavnike. V plitvih vodah so kabli lahko položeni le nekaj metrov pod morsko gladino, medtem ko so v globljih delih oceanov lahko speljani tudi več kilometrov globoko. V povprečju so kabli položeni na globini okoli 3000 metrov. V plitvih vodah, kjer obstaja nevarnost poškodb zaradi ladijskih sider ali ribiških mrež, so kabli običajno zakopani v morsko dno. V globljih vodah, kjer je takšnih nevarnosti manj, pa so kabli položeni neposredno na dno. Kabel C-Lion1, ki je bil 18. novembra pretrgan v Baltiku, je zakopan v morsko dno.
Kaj se zgodi, če pride do prekinitve kabla?
Prekinitev kabla lahko povzroči motnje v internetnem prometu, telefonskih klicih in drugih komunikacijskih storitvah. Vzroki za prekinitve so lahko različni, od naravnih nesreč, kot so potresi in plazovi, do človeških dejavnikov, kot so ladijska sidra in ribiške mreže. Na leto pride do več sto prekinitev kablov, vendar se večina popravi v nekaj dneh ali tednih. Predlagamo vam tudi, da pogledate seznam vseh kablov, ki po svetu pod morsko gladino povezujejo vse nas.
Grožnje iz globin: Kdo in kako lahko napade podmorske kable?
Čeprav so podmorski kabli na videz varni v temnih globinah oceanov, so v resnici izpostavljeni številnim grožnjam. Njihova skupna dolžina že krepko presega 1,2 milijona kilometrov, zato si lahko predstavljamo, da je njihovo varovanje praktično nemogoče; napadalec mora namreč le izbrati točko napada, varovati pa bi bilo potrebno celotno omrežje.
Napadi na te vitalne komunikacijske arterije so lahko fizični ali kibernetski, izvedeni pa s strani različnih akterjev, od državnih akterjev in terorističnih skupin do kriminalnih združb in celo posameznikov.
Fizični napadi so najočitnejša grožnja. Ladje, podmornice ali celo potapljači lahko kable poškodujejo ali prekinejo z uporabo sider, eksplozivov ali specializiranega orodja. Ribiške mreže in podvodna zemeljska dela prav tako predstavljajo nevarnost. V plitvejših vodah so kabli bolj ranljivi, saj so lažje dostopni.
Kibernetski napadi so bolj subtilni, a nič manj nevarni. S pomočjo sofisticiranih tehnik lahko hekerji vdrejo v sisteme, ki upravljajo s kabli, in prestrežejo ali manipulirajo s podatki, ki se prenašajo po njih. Lahko tudi povzročijo motnje v delovanju omrežja ali celo popolno prekinitev povezave.
Kdo so potencialni napadalci? V času geopolitičnih napetosti so državni akterji glavni osumljenci. Vohunjenje, sabotaža in onemogočanje komunikacij nasprotnika so le nekatere od možnih motivacij. Teroristične skupine lahko napadejo kable, da bi povzročile kaos in škodo gospodarstvu. Kriminalne združbe pa so morda zainteresirane za krajo podatkov ali izsiljevanje.
Ne smemo pozabiti niti na posameznike, ki lahko iz različnih razlogov, od protesta do vandalizma, poškodujejo kable. V preteklosti so že zabeležili primere, ko so potapljači namerno prerezali kable ali jih poškodovali z orodjem.
Kako se varujejo podmorski kabli?
Varovanje podmorskih kablov je zahtevna naloga, saj so speljani na velikih razdaljah in v mednarodnih vodah. Kljub temu obstajajo različni ukrepi za zaščito kablov, kot so:
- Zakopanje kablov v morsko dno: V plitvih vodah se kabli zakopljejo, da se preprečijo poškodbe zaradi ladijskih sider in ribiških mrež.
- Ojačitev kablov: Kabli so ojačani z jeklenimi žicami in drugimi materiali, da so bolj odporni na poškodbe.
- Monitoring: Kabli se spremljajo s pomočjo senzorjev, ki zaznajo morebitne poškodbe ali motnje.
- Mednarodni sporazumi: Obstajajo mednarodni sporazumi, ki urejajo polaganje in vzdrževanje podmorskih kablov ter prepovedujejo njihovo poškodovanje.
Kako poteka popravilo kabla?
Popravilo podmorskega kabla je kompleksen in drag postopek. Najprej je treba locirati mesto prekinitve, kar se stori s pomočjo posebnih instrumentov. Nato se na lokacijo pošlje posebna ladja, opremljena z robotskimi rokami in drugim orodjem. Roboti dvignejo poškodovani kabel na površje, kjer ga tehniki popravijo ali zamenjajo. Celoten postopek lahko traja več tednov in stane več milijonov evrov.
Pomen podmorskih kablov v času vojne
Podmorski kabli so ključnega pomena tudi v času vojne, saj omogočajo komunikacijo med vojaškimi enotami, diplomatskimi predstavništvi in zavezniki. Hkrati pa predstavljajo ranljivo tarčo za sovražne napade. V primeru vojne bi lahko nasprotnik poskušal prekiniti kable, da bi onemogočil komunikacijo in povzročil kaos. Mimogrede. V primeru hkratnega uničenja več kablov na različnih koncih sveta bi prišlo do daljših izpadov povezav zaradi omejenega števila ladij in ekip, ki lahko izvedejo popravilo. Pa še zanimivos: Rusija je bistveno manj odvisna od podmorskih optičnih kablov zaradi svoje lege, saj je preko zemeljskih povezav dobro povezana tako z Azijo kot Evropo in tudi Bližnjim vzhodom ter celo Afriko. Zato je to zanjo lahko vzvod, kjer lahko povzroči bistveno več škode nasprotniku kot pa obratno.
Hibridno vojskovanje in nekinetično vojskovanje
Hibridno vojskovanje je strategija, ki združuje konvencionalne in nekonvencionalne metode vojskovanja, vključno s kibernetskimi napadi, propagando in ekonomskim pritiskom. Nnekinetično vojskovanje se nanaša na metode, ki ne vključujejo uporabe fizične sile, kot so kibernetski napadi, informacijsko vojskovanje in ekonomske sankcije. Napad na podmorske kable bi lahko bil del hibridne vojne strategije, saj bi lahko povzročil znatno škodo brez uporabe fizične sile. Že nekaj časa se nahajamo v konfliktnem obdobju, kjer je poleg dejanskih spopadov v Ukrajini (kinetično vojskovanje) prisotna tudi povečana obveščevalna, propagandna in tudi saboterska dejavnost, ki je za zdaj predvsem v fazi priprav na morebitne diverzije, vsake toliko pa nasprotna stran dobi “lekcijo”, kaj vse še lahko sledi. Napad na povezavo v Baltiku zagotovo sodi v to kategorijo, kjer se sabotaža uporabi kot temelj propagandne dejavnosti usmerjene v spodbujanje strahu v javnosti in s tem izvajanje pritiska na politične odločevalce.
Druga kritična podmorska infrastruktura
Seveda pa optični kabli niso edina podmorska infrastruktura. V zadnjem obdobju smo doživeli tudi napad na plinovod v Baltiku, s čimer se je skušalo omejiti izvoz ruskega plina v zahodno Evropo preko severne poti. Skratka, poleg optičnih kablov obstaja še druga kritična podmorska infrastruktura, kot so:
- Plinovodi in naftovodi: Prek njih se prenašajo energenti med državami in kontinenti.
- Električni kabli: Omogočajo prenos električne energije med državami, tudi mnogi otoki se napajajo z elektriko s celine.
- Podmorski senzorji: Uporabljajo se za znanstvene raziskave, spremljanje okolja in vojaške namene.