Ko pride do poslušanja glasbe preko bluetooth, na kakovost vpliva več dejavnikov. Poleg same kakovosti posnetka in slušalk je ključen tudi kodek, ki ga bluetooth uporabi pri prenosu podatkov iz mobitela v slušalke.
Bluetooth je brezžična povezava, poteka preko radijskih valov. Pri prenosu zvoka preko povezave bluetooth se uporablja več kodekov. Naloga kodeka je, da izvorni zvočni zapis pretvori v obliko, ki jo bluetooth vmesnik lahko prenese brezžično do bluetooth slušalk. Ker je hitrost prenosa podatkov omejena, kodek izvrši tudi kompresijo – krčenje obsega podatkov, pri tem pa poskuša čim bolje ohraniti izvorno kakovost zvoka. Kodeki so pri tem različno učinkoviti, poleg tega niso prav vsi podprti v vseh napravah. Torej se morata mobitel in bluetooth slušalke “ujeti” in uporabiti kodek, ki ga podpirata obe napravi.
Poplava kratic, a pomembne so predvsem tri – AAC, SBC in LDAC
Zvok se preko bluetootha prenaša digitalno, a skrčen. Na kakovost vpliva več dejavnikov, recimo bitna globina (običajno 16 bitov), frekvenca vzorčenja (običajno 44,1 ali 48 kHz) ter bitni pretok povezave, kar je drugo ime za zmožnost povezave, da v enoti časa prenese določeno količino podatkov. Merimo jo v kilobitih na sekundo. iPhone recimo zmore največ 320 kilobitov na sekundo. To je 4-5x manj kot potrebuje CD predvajalnik (1411 kilobitov na sekundo) za neokrnjeno predvajanje zgoščenke in še veeeeliko manj, kot terjajo 24 bitni posnetki, ki so standard v glasbeni produkciji že vsaj kakšnih 15 let.
Skratka, pri večini mobitelov je zmogljivost povezave bluetooth, ko ciljamo na kakovost zvoka, le ena petina tiste količine podatkov, ki jo predvaja zgoščenka. Predstavljajte si liter pijače iz katerega ostaneta le dva decilitra. Nujno je krčenje obsega podatkov, ki vpliva na kakovost. Metod, kako to doseči ni malo, od tu (med drugim) tudi vrsta različnih kodekov, ki vsak po svoje naslavljajo ta izziv. Načeloma velja, da novejši kodeki pri tem zmorejo več in bolje – zmorejo višje prenosne hitrosti, hkrati pa uporabljajo bolj napredne načine krčenja podatkov, zato je zvok posledično lahko bolj podoben kakovosti izvirnika. Podobno je bilo že včasih recimo pri mp3 in aac glasbenih datotekah – nekateri še vemo, da so recimo tiste, posnete s 320 kbit/s zvenele bolje kot druge pri 128 kbit/s.
Kaj pa v praksi uporabljajo mobiteli in bluetooth slušalke?
Osnovni kodek je SBC. Tega podpirajo vsi mobiteli, vse bluetooth slušalke. Je pa najstarejši in po kakovosti nudi manj kot novejši kodeki AAC, LDAC in apt-X. A slednji niso podprti v vseh mobitelih in vseh slušalkah. Tako iPhone uporablja predvsem AAC kodek, ki zmore do 320 kilobitov na sekundo, v praksi pa se žur konča pri 250 kilobitih na sekundo. Pri androidih je enako, uporabijo kar AAC, imajo pa mnogi modeli višjega in visokega cenovnega razreda tudi podporo za kodeka LDAC in apt-X ali pa še kakšnega od manj uveljavljenih. Enako velja za slušalke. Najcenejše zmorejo SBC in AAC. Malce boljše pa tudi zmogljivejše kodeke, ki omogočijo višjo kakovost zvoka.
Kaj izbrati?
Hja, vpliv imate predvsem pri nakupu naprave. Splača se preveriti, kaj vse podpira bluetooth vmesnik vašega mobitela pa tudi bluetooth slušalk. Ta podatek je možno izbrskati v podrobnejših tehničnih opisih, še najlažje kar z Googlom. Bodite pozorni, da obe napravi podpirata enake kodeke. Še enkrat na tem mestu: osnovni SBC in malce boljši AAC sta podprta v praktično vseh. Če pa želite recimo LDAP in/ali apt-X pa boste morali biti na to pozorni pri nakupu.
To je prvi korak. Od tu dalje slušalke in mobitel sami odločijo, kateri kodek uporabijo. Privzeto se napravi skušata povezati preko najbolj kakovostnega. Ni pa to nujno. Pri slušalkah Sony lahko pogosto v mobilni aplikaciji za slušalke izbirate ali želite imeti bolj stabilno povezavo ali kakovostnejši zvok. Kje je finta? Za uporabo visokih prenosnih hitrosti mora biti kakovost povezave odlična. Sonyjev kodek LDAC v praksi deluje le, če sta mobitel in slušalke v istem prostoru. Če povezava ni popolna, bo uporabljen manj zmogljiv kodek, ki pa je bolj odporen na motnje v povezavi in zato deluje na večje razdalje. Tudi kodeki imajo različne možnosti bitnih hitrosti.
Prej omenjeni LDAC zmore od približno 300 pa vse do več kot 900 kilobitov na sekundo. Bolj kakovostna kot je radijska povezava med mobitelom in slušalkami (na to prvenstveno vpliva bližina naprav), višja je lahko bitna hitrost. Podoben koncept že poznamo tudi pri mobilnem internetu, kjer vemo, da najvišje hitrosti zahtevajo najbolj zmogljivo omrežje (pri tem je to 5G) in pa čim boljši signal omrežja (črtice). No, podobno je pri bluetoothu. Omrežja sicer ne moremo izbirati, zato njegovo vlogo prevzame kodek. Črtice pa so lahko sinonim za kakovost signala, ki vpliva na to, kako visoko hitrost povezave lahko dosegamo.
Bluetooth je še vedno šibek člen verige
Pogosto glasbene storitve omogočajo višjo kakovost zvoka, kot jo bluetooth sploh zmore prenesti glede na svoje omejitve. Apple Music pa tudi Tidal in še nekaterih nudijo tudi 24 bitne posnetke brez izgub, “master quality” ipd. Vse to presega tisto, kar omogoča bluetooth. Še najkrajšo potegnete pri Applu, kjer ostanete pri AAC kodeku in po možnosti njihovih originalnih slušalkah, ki prav tako zmorejo le AAC. Slednji sicer zmore bitno globino do 16 in 24 bitov ter frekvenco vzorčenja do 48 kHz. Pri androidu boste z malo sreče lahko dosegali višjo kakovost zvoka. Mi v praksi uporabljamo Samsung S23 in S24 ter Sonyjeve slušalke bluetooth s podporo LDAC kodeku. Bi pa lahko priporočili tudi razne druge slušalke, ki tudi podpirajo LDAC, recimo mnoge izdelke znamke Soundcore (enak proizvajalec kot izdelki Anker).
Od vseh teh kodekov se daleč najbolje obnese LDAC, ki ga je razvil Sony, najdemo pa ga v večini dražjih modelov androida. Bitna hitrost je lahko krepko čez 900 kilobitov na sekundo, kodiranje je precej sodobno in ob dobrih slušalkah, primerni glasbi. LDAC tudi podpira bitno globino do 32 bitov ter frekvenco vzorčenja do 96 kHz, apr-X pa 24 bitov in do 48 kHz. Če LDAC, apt-X, AAC in SBC razporedimo glede na kakovost zvoka od najmanj do največ, je vrstni red takšen: SBC -> AAC -> apt-X -> LDAC.
Hočem še več in očitno mi bluetooth ne bo prinesel tega – kaj naj naredim?
Za najboljšo kakovost zvoka priporočamo kakovostne žične slušalke ter zunanji AD-DA pretvornik za mobitele. Ti so na voljo od nekaj deset do nekaj sto evrov in nudijo tudi avdiofilsko kakovost zvoka. Za imetnike izdelkov Apple je dobra rešitev adapter za slušalke, ki se ga priključi v Lightning oziroma USB-C konektor, na drugi strani pa ima izhod za slušalke. Stane okoli 10-15 evrov in nudi odlično kakovost zvoka, ki krepko presega znesek, kolikor Apple računa za ta vmesnik. Podobni so na voljo tudi za android mobitele.