Koralmska proga odprta: Vlak Gradec-Celovec zdaj hitrejši od avtomobila

Po 27 letih gradnje in milijardnih vložkih je 127 km dolga Koralmska proga odprta. Preverili smo, kaj hitrosti do 250 km/h pomenijo za potnike in zakaj bi morala ta inženirski čudež pozorno spremljati tudi slovenska logistika.

Dvanajsti december bo v zgodovini avstrijske mobilnosti ostal zapisan kot dan, ko se je časovnica potovanja med Gradcem in Celovcem nepovratno spremenila. Po skoraj treh desetletjih načrtovanja in gradnje so naši severni sosedje uradno zagnali Koralmsko progo, infrastrukturni projekt, ki dokazuje, da železnica v 21. stoletju ni le alternativa cesti, temveč jo lahko v hitrosti in udobju povsem zasenči.

Če ste se kdaj vozili z vlakom med tema dvema mestoma, se spomnite slikovite, a boleče počasne, skoraj triurne vožnje. Z novim voznim redom ta pot traja le še 45 minut, kar je drastično manj celo od vožnje z avtomobilom po avtocesti.

Srce je 33 kilometrski tunel pod goro Golico

Srce tega 127 kilometrov dolgega odseka je impresiven predor Koralm. S svojimi 33 kilometri dolžine se uvršča med najdaljše na svetu, njegova gradnja pa je bila pravi inženirski podvig pod goro Golico. Celoten projekt je stal vrtoglavih 6,1 milijarde evrov, od tega samo predor dobre tri milijarde. A Avstrijci na to ne gledajo kot na strošek, temveč kot na investicijo v novo somestje. Združitev Štajerske in Koroške v enotno gospodarsko in bivalno območje bo namreč vplivala na življenja več kot milijona ljudi. Koncept je preprost: živiš v mirnejšem Celovcu, delaš v dinamičnem Gradcu, vmes pa je le dobrih pol ure vožnje z vlakom, ki drvi s hitrostjo do 250 kilometrov na uro.

Učinek na vsakdanje življenje bo takojšen – od lažjega iskanja zaposlitve v sosednji regiji do kulturnega udejstvovanja, saj sta mesti celo ponudili skupni abonma za opero in gledališče.

Bo Avstrija sedaj zaobšla Slovenijo preko Italije?

Vendar pa koralmska proga ni pomembna le za lokalno prebivalstvo Avstrije; gre za tektonski premik v evropski logistiki, ki se tiče tudi Slovenije. Nova povezava je namreč ključni del baltsko-jadranskega koridorja, ki povezuje Gdansk z Bologno. Z odprtjem te proge in prihajajočim predorom Semmering, ki bo leta 2030 Gradec še bolj približal Dunaju, Avstrija ustvarja močno konkurenčno hrbtenico za tovorni promet. Ta nova pot bo omogočala hitrejši transport blaga od severa proti italijanskim pristaniščem, kot sta Trst in Benetke, kar predstavlja neposredno konkurenco slovenskemu logističnemu križu in drugemu tiru Divača–Koper. Na avstrijskem Koroškem že odkrito načrtujejo, da bodo postali osrednje gospodarsko stičišče tega dela Evrope.

Tudi Slovenci bomo imeli nekaj od nove proge

Za slovenskega potnika pa so novice kljub temu vzpodbudne. Novi vozni redi prinašajo spremembe tudi na naši strani meje. Beljak se z novo progo utrjuje kot glavno vozlišče in naše dodatno okno v svet. Slovenske železnice in ÖBB prilagajajo povezave, kar pomeni dvourni takt vlakov med Ljubljano in Beljakom, od koder bo pot naprej proti Gradcu in Dunaju bistveno hitrejša. V prihodnjem letu se obeta celo direktna povezava med Ljubljano in Dunajem z novimi garniturami Railjet prav po tej trasi, kar bo potovanje v avstrijsko prestolnico naredilo bistveno privlačnejše. Medtem ko mi še čakamo na posodobitve nekaterih ključnih odsekov, so sosedje pokazali, kako se s strateškim vlaganjem v infrastrukturo premikajo ne le ljudje in tovor, ampak celotne regije v prihodnost.