Potem ko se je največja senzacija umetne inteligence, ChatGPT, soočila s prvo prepovedjo uporabe zaradi suma kršitve GDPR-ja, podoben korak napovedujejo tudi druge države, medtem pa na ravni EU poteka vse intenzivnejša razprava o tveganjih, ki jih predstavlja pogosta uporaba omenjene platforme.
Jedro problema je dejstvo, da nihče, niti Microsoft kot glavni vlagatelj v podjetje OpenAI, ki je zasnovalo ChatGPT, ni dobil vpogleda v celoten proces razvoja klepetalnika, zaradi česar skoraj nihče ne pozna celovitega načina njegovega delovanja, logike zbiranja, deljenja in varstva podatkov.
Ker OpenAI ni odprl sedeža v nobeni od članic EU, lahko katera koli država članica od svojega regulatornega organa za varstvo podatkov zahteva sprožitev preiskave in uvedbo začasnih prepovedi. Spomnimo se, da je Google moral Franciji plačati 50 milijonov evrov kazni zaradi kršitve GDPR-ja, medtem ko je tehnološki velikan iz Silicijeve doline kasneje na Irskem odprl podružnico, s katero je zaobšel regulativo EU.
Irski odbor za varstvo podatkov je napovedal, da “namerava politiko do ChatGPT-ja uskladiti na ravni EU”, vendar je tiskovni predstavnik te ustanove Graham Doyle za portal POLITICO potrdil, da so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja preglednosti.
Čeprav Norveška še ni sprejela nobenega ukrepa proti prepovedi uporabe ChatGPT-ja, je vodja mednarodnega urada za varstvo podatkov regulatorja Datatilsynet, Tobias Judin, istemu mediju sporočil, “da ne izključuje takšnih korakov v bližnji prihodnosti”.
Francoska agencija za varstvo podatkov CNIL je priznala, da je prejela vsaj dve pritožbi na ChatGPT zaradi suma o kršenju zasebnosti.
