Evropska unija se je z Aktom o umetni inteligenci (UI) samozavestno postavila za varuha etike in pravic v digitalni dobi. A medtem ko ploska sama sebi za “zgodovinski” korak, se poraja vprašanje: ali pretirana previdnost in rigorozne prepovedi ne dušijo inovacij in konkurenčnosti evropske tehnološke industrije?
Medtem ko večina akta pride v veljavo šele leta 2026, so nekatere prakse UI, označene kot “nesprejemljivo tveganje”, prepovedane že od februarja 2024. Nedavno objavljene smernice te prepovedi še podrobneje razčlenjujejo, a hkrati sprožajo nova vprašanja o obsegu in smiselnosti omejitev.
Seznam prepovedi: Varnost ali pretiravanje?
Seznam prepovedanih praks UI je dolg in vključuje: manipulativne in izkoriščevalske sisteme, družbeno ocenjevanje, nadzor na podlagi predvidevanj, neciljano zbiranje podatkov za prepoznavo obrazov, prepoznavanje čustev na delovnem mestu in v šolah, biometrično razvrščanje ter (z izjemami) biometrično identifikacijo v realnem času.
Na papirju zvenijo te prepovedi smiselno, a v praksi lahko povzročijo več težav, kot jih rešujejo. Primer: prepoved “prepoznavanja čustev” na delovnem mestu. Ali to res ščiti zaposlene, ali pa morda ovira razvoj orodij, ki bi lahko pomagala pri prepoznavanju izgorelosti ali drugih težav v duševnem zdravju? Podobno je s prepovedjo biometričnega razvrščanja – ali ne gre za pretirano široko definicijo, ki bi lahko zavrla napredek na področjih, kot je personalizirana medicina?
EU proti svetu: Tekma z zavezanimi rokami, pri čemer smo si jih zvezali sami?
Medtem ko EU postavlja stroge omejitve, ki mejijo že na pristen odpor do tehnološkega razvoja in industrijske revolucije, druge svetovne velesile, kot so ZDA in Kitajska, ubirajo bolj sproščen pristop. V ZDA se regulacija UI osredotoča predvsem na transparentnost in odgovornost, ne pa na vnaprejšnje prepovedi. Kitajska, na drugi strani, sicer uvaja nekatere omejitve, a hkrati spodbuja agresiven razvoj UI na vseh področjih.
Ta razlika v pristopih postavlja EU v neugoden položaj. Medtem ko evropska podjetja poslujejo pod težo strogih pravil in visokih glob (do 35 milijonov evrov ali 7% letnih prihodkov), njihovi konkurenti v drugih delih sveta uživajo večjo svobodo pri razvoju in uporabi UI. To vodi v izgubo konkurenčne prednosti, beg možganov in zmanjšanje investicij v evropski tehnološki sektor. Pri tem pa ne pozabimo, da že danes EU nima več tehnoloških gigantov, vse manj pa bo tudi imela stika z najbolj naprednimi tehnologijami, saj bodo mnoge preprosto prepovedane v praksi. Mnoga razumna evropska podjetja in posamezniki tako že danes razmišljajo, kako s selitvijo poslovanja izven EU preživeti in morda celo prosperirati.
Slabosti rigorozne, morda celo neumne politike EU:
- Zaviranje inovacij: Pretirane omejitve lahko zavrejo razvoj novih tehnologij in aplikacij UI, tudi tistih z dobronamernim potencialom.
- Nejasne definicije: Nekatere definicije v Aktu o UI so preveč splošne in odprte za interpretacijo, kar ustvarja pravno negotovost za podjetja.
- Izguba konkurenčnosti: Evropska podjetja se lahko znajdejo v slabšem položaju v primerjavi s konkurenti iz držav z manj restriktivnimi politikami.
- Beg možganov: Strokovnjaki za UI se lahko preselijo v države, kjer imajo več svobode pri razvoju in uporabi svojih znanj.
- “Učinek Bruslja”: EU si prizadeva, da bi njen Akt o UI postal globalni standard, a obstaja tveganje, da bo namesto tega povzročil fragmentacijo globalnega trga UI.
Zaključek: Potrebujemo ravnovesje, ne pretiravanje, morda pa kar boleč reset EU politike
Seveda je pomembno zaščititi temeljne pravice in preprečiti zlorabe UI. Vendar pa mora biti regulacija uravnotežena in premišljena, da ne duši inovacij in konkurenčnosti. Konec koncev si želimo tudi visokega materialnega standarda, ki je značilen za EU in ne pride sam od sebe temveč je posledica gospodarskih uspehov. EU bi morala namesto pretiranih prepovedi spodbujati odgovoren razvoj UI, ki temelji na etičnih načelih, transparentnosti in sodelovanju med vsemi deležniki. V nasprotnem primeru tvega, da bo postala muzej tehnološke preteklosti, medtem ko bo preostali svet neovirano napredoval.
