Moj prvi mobilni telefon je bil švedski cigel, krščen kot Ericsson GA628, pri nas znan tudi pod umetniškim imenom “Reglja”. Za minutko klepeta sem tedaj, preračunano v evre, plačal skoraj 60 centov, zato sem ga bolj gledal in božal, kot se prek njega pogovarjal. Kakopak, saj bi v eni uri klepeta skuril 36 evrov, kar je bilo tedaj vredno nekajkrat več, kot danes.
Reglja ali Cigel?
Švedski delavci so medtem trdo delali in pakirali svoj ponos v lične kartonske škatle, ki so že čez nekaj mesecev postale predmet oboževanja slovenskih ljubiteljev mobilnih telefonov. “Reglja” je demokratizirala mobilno telefonijo, bila je namreč cenovno dostopna, za tisti čas dovolj napredna in priročnih mer, vsaj v primerjavi z analognimi mobilnimi telefoni.
Regljo, če imate srečo, lahko uporabljate še danes, GSM omrežja so še tu, le najti morate delujoč primerek. Opozarjam pa vas, da si boste morali kupiti uro. GA628 je ni premogel. Fotoaparat, internet, glasbena želja? Hja, ne bo šlo. Specifikacije so takšne, da si zasluži umetniško ime Dr. No.
Prvi zametki personalizacije
Še pomnite barvne ploščice tipkovnice, ki so bile na voljo v mnogih barvah in vzorcih? Danes tako moderna personalizacija je po svoje shodila že z Ericssonovo regljo. Seveda pa to še ni vse. Avtor teh vrstic se spominja pestrosti izbire baterij, od “ultra slim”, prek običajnih in debelejših različic, ki so brez problema zagotavljale več dni avtonomije – nekaj težko dojemljivega v današnjem času pametnih, a dokaj požrešnih mobilcev.
Za piko na i v to nostalgijo vključimo še antene. Kratke, dolge, debele, tanke, posebej občutljive in takšne z diodo LED, ki je blinkala ob klicu ali SMS-u. Vrhunski kič. Danes anten ni, skrite so v ohišju. Morda jih bo nazaj uvedel nov uIberPhone kot svetovno novost.
Greatest hits
Oldies goldies mobitelov. Nabor zvonjenj je bil precej omejen. Spomnim se, da sem pogosto zaslišal znano melodijo, zagrabil mobitel in trenutek kasneje ugotovil, da zvoni pri sosednji mizi. Vibriranje je bilo takrat vsaj za naš “Cigel” še znanstvena fantastika.
