Če kdo meni, da je po covidu v avtomobilski industriji vse lepo, se močno moti. Tudi v Sloveniji se že odpušča ljudi pri dobaviteljih avtomobilski industriji, slednjo pa čaka zelo naporno leto, dve.
Avtomobilov ni bilo, sedaj so, čeprav izgleda, da jih ni
Če v času epidemije ni bilo ustreznih dobav vozil, kasneje pa zaradi pomanjkanja čipov, so danes razmere drugačne. V preteklih letih so mnogi proizvajalci uspeli prodajati vozila brez popustov, zato so njihove marže šle navzgor. Seveda tudi cene in mnogi bi želeli še sedaj svoja vozila prodajati brez nepotrebnih komercialnih popustov. To se zlahka doseže z zakonom ponudbe in povpraševanja; če vozil ni, cene ne padajo, zato še danes kakšen proizvajalec nima velikih zalog.
Povpraševanje še je, prodaja (še) ni padla
Še vedno velja, da je naročil dovolj in tako je že dolgo. Knjiga naročil pa je vedno odsev preteklosti. Danes proizvajalci dobavljajo vozila, naročena še pred časom. Stalni dvigi obrestne mere pa zmanjšujejo privlačnost financiranja, zato to vpliva tudi na nova naročila avtomobilov. Proizvajalci posledično tudi optimirajo nabavno stran polizdelkov, praznijo zaloge in optimizirajo nabave, kar pogosto pomeni krčenje naročil. Tudi zaradi vse boljše razpoložljivosti polizdelkov, zato si spet lažje privoščijo dobave just in time, brez lastnega skladiščenja, ki je bilo v času motenih dobav nujno v izogib izpadom proizvodnje.
Visoke obrestne mere dražji financiranje zalog in novih vozil
Ne pozabimo tudi, da dvig obrestnih mer ne vpliva le na nakupne odločitve kupcev novih avtomobilov. Dražje je tudi financiranje zalog polizdelkov in izdelanih avtomobilov, ki še nimajo kupca, zato je idealni scenarij čim več dobave just in time s čim manj financiranja zalog ter proizvodnja za znane kupce, ne pa za kopičenje neprodanih vozil na parkiriščih avtomobilskih trgovcev, kar tudi še zdaleč ni tako poceni, končni strošek pa se odraža v cenah, ki doletijo nas, kupce.
Prehod v zeleno
Precej izzivov je z elektrifikacijo voznega parka. Potrebne bodo spremembe tudi pri dobaviteljih sestavnih delov, torej tudi pri nekaterih slovenskih dobaviteljih avtomobilske industrije. Hkrati pa je elektrifikacija tudi priložnost. Če je doslej bil ključen razvoj ter natančna robotizirana proizvodnja in zmožnost pravočasnih dobav po dogovorjeni ceni, je v prihodnje možnost vstopa še v digitalni del – večina novih sestavnih delov bo potrebovala tudi programsko opremo, algoritme in nič ne bi bilo narobe, če bi to razvijali tudi pri naših dobaviteljih. Ob tem pa bo še vedno potrebno skrbeti za visoko kakovostno mehaniko, vse bolj pa tudi zmožnost recikliranja in energetsko varčnost, tako pri proizvodnji kot uporabi polizdelkov.
Imajo pa naši dobavitelji še možnost širitve izven avtomobilske industrije, saj prehod v zeleno spreminja tudi klasičen transport, letalski promet, pomorski promet itd.
Več kot imamo sovražnikov, več moramo znati narediti sami
Geopolitične bitke s Kitajsko in Rusijo pomenijo tudi potrebo, da znamo sami razviti in izdelati vse več polizdelkov in izdelkov. Zanašati se na razvoj in proizvodnjo Kitajske je neumno in neodgovorno, posledice so se pokazale že med epidemijo covida, kjer EU ni bila zmožna poskrbeti niti za osnovne stvari, kot je recimo zaščitna oprema. To je hkrati nova priložnost za Evropo, da zavzame določen delež proizvodnje in razvoja, saj si je težko predstavljati neodvisne države, ki so hkrati skoraj povsem odvisne od vse bolj sovražnih blokov, kamor bo srednjeročno skoraj zagotovo sodila tudi Kitajska.
