Prvega julija 1991 je bil opravljen prvi klic v omrežju GSM, ki sta ga vzpostavila Nokia in Siemens. GSM sicer temelji še krepko dlje v preteklosti. Prvi zametki so že v letu 1975, ko je Henry Kieffer iz švicarske pošte in telekoma predlagal uporabo frekvenčnega spektra 900 MHz za mobilne telekomunikacije. Sledila je dolga pot raziskovanj in standardizacije ter hkratne globalne tekme za prevladujoč standard mobilne telefonije.
Prvi usklajen standard GSM je nastal v 1987. Štiri leta kasneje je nekdanji finski predsednik vlade, že prej omenjeni Henry Kieffer, v finskem mestu Tampere, opravil prvi GSM klic.
Evropa je tedaj dejansko bila vodilna globalna velesila v mobilnih telekomunikacijah. Ne samo razvojno, tudi glede mobitelov. Še danes pomnimo družbi Nokia in Ericsson, ki sta bili ključni pri uvajanju GSM.
30 let mobilne telefonije v Sloveniji – zgodba o NMT, JLA, Univerzijadi
V Sloveniji smo sicer z GSM zaostajali. V 1991 se je tudi pri nas začela mobilna telefonija, ko je tedanji Mobitel prvi vzpostavil NMT omrežje. Prvi uporabniki so NMT začeli uporabljati v četrtek, 4. julija 1991. NMT je predhodnik GSM in je bilo analogno omrežje, predvsem se je uporabljalo v skandinavskih državah. Pri nas pa smo centralo imeli za potrebe Univerzijade leta 1987 v Zagrebu, tedaj se je zgodil tudi prvi mobilni klic na tleh bivše Jugoslavije.
Kasneje je ta oprema na začetku poganjala slovensko in hrvaško NMT omrežje. Prilagojeno je bilo, delovalo je na frekvenci 415 MHz, saj je bila bolj razširjena frekvenca 450 MHz pri nas zasedena po zaslugi bivše JLA. Posledično so tudi prvi mobiteli stali toliko kot kakšen manjši avto, saj so morali biti posebej prilagojeni Sloveniji in Hrvaški.
GSM v Sloveniji
Zgodil se je z zamudo, leta 1996. Podobno kot pri naših sosedih, kjer je 1996 zaživel tedanji Cronet. Mnogi se še spomnite tega napisa s svojih mobitelov, ko ste dopustovali na hrvaški obali. GSM je na začetku deloval na frekvenci 900 MHz, kasneje pa tudi na pasu 1800 MHz, ki je bil namenjen gostitvi omrežja tam, kjer je bila količina uporabnikov velika.
Slabost 1800 MHz je bila v slabšem pokrivanju, saj je signal dosti težje prodiral skozi stene stavb in ovire. Še najlažje se je glede tega obnesel NMT pri svoji dosti nižji frekvenci 415 MHz. Tedaj ni bilo problem telefonirati preko bazne postaje, oddaljene tudi 30 kilometrov.
Danes, v dobi 4G in 5G, so bazne postaje v mestih oddaljene kakšnih sto do dvesto metrov zračne razdalje, na rurali pa le nekaj kilometrov. V prihodnje bodo, z uporabo 5G na 26 GHz, bazne postaje dosegale domete nekaj sto metrov ali manj, podobno kot WiFi.
