Če bi verjeli akcijskim filmom, bi lahko vsak dobro opremljen tat vdrl v vaš pametni telefon s pomočjo visoko resolucijske fotografije vašega prsta, silikonskega odlitka ali celo s precej bolj srhljivim pripomočkom – odrezanim prstom. Čeprav so ti scenariji odlični za dvigovanje napetosti na platnu, pa bi v resničnem svetu hitro naleteli na oviro.
Sodobna biometrična varnost se namreč ne zanaša več zgolj na preverjanje labirinta črtic na vaši koži. Namesto tega telefoni uporabljajo tehnologijo zaznavanja življenja (liveness detection). Sistem ne preverja le gesla, temveč se želi prepričati, da geslo podaja živ organizem. Kako natančno poteka ta biološki preizkus, pa je odvisno od tehnologije, ki je vgrajena v vašo napravo.
Pasti za ponarejevalce
Če na senzor položite fotografijo, ta nima ne prostorske globine ne bioloških odzivov. Kaj pa odrezan prst? Čeprav ima pravi vzorec, koža brez krvnega obtoka in telesne toplote izjemno hitro spremeni svoje fizikalne lastnosti, se izsuši in izgubi elastičnost. Proizvajalci telefonov so te dejavnike upoštevali pri razvoju treh glavnih vrst čitalnikov:
1. Branje električnega polja (Kapacitivna tehnologija)
Najbolj razširjeni fizični senzorji (običajno na hrbtišču ali ob strani naprave) so v bistvu merilniki elektrike. Vaše telo deluje kot prevodnik, senzor pa je sestavljen iz tisočih mikro-kondenzatorjev. Ko prst prislonite na površino, izbočeni deli prstnega odtisa oddajo vaš naravni električni naboj senzorju, vdolbine pa ne. Papir, plastika in fotografije so električni izolatorji, zato na takšnem senzorju ne sprožijo nikakršne reakcije. Tudi odrezan prst bi hitro izgubil vlago in s tem specifično električno prevodnost, ki jo senzor pričakuje.
2. Iskanje mikroskopskih senc (Optična tehnologija)
Telefoni, ki prstni odtis berejo neposredno skozi zaslon, pogosto uporabljajo optične senzorje. Ti delujejo na podlagi močne svetlobe, ki posveti skozi ekran in dobesedno posname vaš prst. Da bi preprečili prevare s fotografijami, tehnologija analizira tri ključne elemente:
- Deformacijo tkiva: Ko pravi prst pritisne na steklo, se koža na edinstven način raztegne in splošči. Slika ali trd kalup ostaneta statična.
- Osvetlitev podkožja: Svetloba prodre nekaj milimetrov globoko, kar senzorju omogoči, da zazna pore in strukture pod samo povrhnjico.
- Tridimenzionalnost: Z analizo drobnih senc, ki jih ustvarjajo grebeni odtisa, senzor hitro spozna, ali ima pred seboj ploščat kos papirja ali resničen, tridimenzionalen objekt.
3. Ultrazvok in utrip srca (Sonarna tehnologija)
Najnaprednejši telefoni se zanašajo na ultrazvok. Podobno kot pri medicinskih preiskavah ali ladijskih sonarjih, senzor odda visokofrekvenčni zvočni val in meri, kako hitro se ta odbije nazaj. Zvok se različno odbija od kosti, mehkega tkiva in zračnih žepkov v dolinah prstnega odtisa. Tukaj pa zgodba postane resnično futuristična. Ta tehnologija je tako natančna, da lahko zazna pretok krvi skozi kapilare v vaši blazinici. To je neizpodbiten dokaz življenja, ki ga ne more pretentati še tako popolna fotografija, niti najbolj sveže odrezan prst.
Vaš telefon torej ne deluje kot preprost skener črtne kode, ki bi slepo verjel vizualnemu ujemanju. Njegov senzor je bolj podoben detektorju laži za biološke lastnosti, ki preverja elektriko, elastičnost tkiva in celo vaš krvni obtok. Za vdor v sodoben pametni telefon tako zlobneži iz filmov ne potrebujejo le dobre kopije vašega odtisa, temveč bi morali poustvariti samo življenje.
