Če ste mislili, da so orodja, kot je ChatGPT, zgolj domena tehnoloških navdušencev in programerjev, vas bo najnovejša raziskava postavila na realna tla. Skoraj vsi slovenski osnovnošolci in dijaki jo redno uporabljajo. A kaj se skriva za to osupljivo statistiko?
Najnovejša anketa Safe.si, izvedena spomladi 2025, razkriva, da kar 92 % srednješolcev in 88 % starejših osnovnošolcev aktivno uporablja generativno umetno inteligenco (UI), pretežno za šolsko delo.
Vseprisotnost, ki preseneča: UI je nova norma
Če se vam zdi scenarij, v katerem vaš otrok za seminarsko nalogo ne odpre več knjige, ampak okno za pogovor z umetno inteligenco, znan, niste edini. Podatki so zgovorni:
- Osnovnošolci (12–15 let): 88 % jih je že uporabljalo orodja UI.
- Srednješolci (15–19 let): Delež naraste na neverjetnih 92 %.
To ni več nišni pojav, ampak temeljni premik v načinu, kako mladi dostopajo do informacij, se učijo in ustvarjajo. Največjo prepoznavnost imata pričakovano ChatGPT in Snapchatov MyAI. Zanimivo pa je, da so srednješolci intenzivnejši uporabniki – skoraj polovica jih UI uporablja večkrat na teden ali celo vsak dan. Kljub temu večina (88 %) pri tem porabi manj kot pol ure dnevno, kar kaže na ciljno, problemsko usmerjeno uporabo.
Zakaj jo uporabljajo? Od domačih nalog do preganjanja dolgčasa
Primarni razlog za uporabo UI je pri obeh skupinah enak in ne preseneča: pomoč pri šolskem delu. Kar 75 % osnovnošolcev in kar 89 % srednješolcev jo uporablja za raziskovanje, pisanje esejev, reševanje nalog in pripravo na teste. Umetna inteligenca je zanje postala nekakšen digitalni super-pomočnik, ki je na voljo 24/7.
Tukaj pa se pokaže prva pomembna razlika:
- Osnovnošolci UI bistveno pogosteje uporabljajo za zabavo (27 %) in preganjanje dolgčasa (18 %).
- Pri srednješolcih so ti odstotki precej nižji (15 % za zabavo, 10 % za dolgčas).
Ta podatek pojasni, zakaj osnovnošolci, čeprav jo morda uporabljajo manj redno, ob uporabi porabijo več časa – kar 16 % jih UI uporablja več kot eno uro na dan, v primerjavi s samo 5 % srednješolcev. Zanje je UI tudi socialno orodje in vir zabave, medtem ko jo starejši dojemajo bolj pragmatično.
Prepričani v odgovore, slepi za napake
Eden najbolj skrb vzbujajočih izsledkov ankete je skoraj popolno pomanjkanje kritičnosti do rezultatov, ki jih UI ponudi.
- Več kot 60 % vprašanih meni, da znajo z UI komunicirati dovolj dobro, da dobijo natančne odgovore.
- Neverjetnih 52 % srednješolcev in 39 % osnovnošolcev meni, da jim je UI vedno ustvarila uporabne rezultate.
To je izjemno nevarno. Kdor je kdaj resneje uporabljal ChatGPT, ve, da orodje “halucinira” – si izmišljuje dejstva, vire in podatke z neverjetno prepričljivostjo. Dejstvo, da več kot polovica dijakov tega bodisi ne opazi bodisi jih to ne moti, kaže na alarmantno pomanjkanje digitalne pismenosti in veščin preverjanja informacij. Zanašanje na UI kot na absolutni vir resnice je recept za širjenje dezinformacij in postopno izgubljanje sposobnosti samostojnega razmišljanja.
Temna plat generativne UI: Ko orodje postane orožje
Anketa je razkrila tudi, da uporaba UI med mladimi ni vedno nedolžna.
- Spletno nasilje na nov način: Kar 16 % osnovnošolcev in 15 % srednješolcev je že bilo žrtev nasilja, izvedenega z umetno inteligenco. Najpogosteje gre za ustvarjanje lažnih slik ali videoposnetkov ter krajo identitete z lažnimi profili. Še posebej grozljiv je podatek, da so 3 % vprašanih poročali o izdelavi golih oz. pornografskih posnetkov z njihovo podobo (t. i. deepfake pornografija).
- Nezavedanje pravil igre: Le petina najstnikov ve, da je uporaba večine UI orodij prepovedana mlajšim od 13 let in da mlajši od 18 potrebujejo dovoljenje staršev. To kaže na velik razkorak med pravili ponudnikov storitev in dejansko rabo.
- Tudi storilci so med nami: Anketa je pokazala, da je 8 % osnovnošolcev in 5 % srednješolcev že uporabilo UI z namenom, da bi nekomu škodovali. Orodje, ki je namenjeno pomoči, v napačnih rokah hitro postane orožje.
Kaj skrbi mlade? Od izgube službe do nadvlade robotov
Zanimiv je tudi pogled v strahove, ki jih imajo mladi glede umetne inteligence.
- Srednješolce najbolj skrbi, da se bomo ljudje preveč zanašali na UI (53 %) in da bo ta nadomestila ljudi na delovnih mestih (49 %). Njihove skrbi so torej bolj praktične in usmerjene v bližnjo prihodnost.
- Osnovnošolce pa bolj skrbi zaščita zasebnosti in podatkov (52 %) ter bolj abstraktni strah, da bo UI zavladala svetu (44 %).
Ironično je, da obe skupini najmanj skrbi možnost uporabe UI za goljufanje v šoli. Zdi se, da je to v njihovih očeh že postalo sprejemljiva praksa.
Izobraževanje je edina prava pot naprej
Anketa Safe.si ni le zbirka številk; je nujen poziv k akciji. Kaže nam, da prepovedovanje uporabe umetne inteligence v šolah ni niti smiselno niti mogoče. Mladi so to tehnologijo že posvojili in postala je del njihovega vsakdana.
Namesto prepovedi potrebujemo takojšen in odločen poudarek na izobraževanju o varni, etični in predvsem kritični uporabi teh orodij. Mlade moramo naučiti, da UI ni nezmotljiv vir resnice, ampak le zmogljiv pomočnik, čigar rezultate je treba vedno preveriti. Učiti jih moramo o digitalnem odtisu, zasebnosti in resnih posledicah spletnega nasilja, ki ga nova tehnologija omogoča.
Izziv naše družbe in izobraževalnega sistema ni, kako mladim preprečiti uporabo UI, ampak kako to generacijo uporabnikov spremeniti v premišljene in odgovorne arhitekte prihodnosti, ki bodo znali izkoristiti prednosti tehnologije, ne da bi postali njeni sužnji.
