Predstavljajte si to: nedeljsko jutro, sonce sije, ptički čivkajo, vi pa ste pravkar spoznali, da nimate mleka za kavo. Panika! Ampak počakajte, kaj pa če bi lahko preprosto skočili do vogala in si ga priskrbeli v popolnoma avtomatizirani trgovini, brez da bi pri tem zmotili dragoceni nedeljski počitek trgovca? Zveni kot znanstvena fantastika? No, v Nemčiji to postaja realnost.
Glavni junak te zgodbe je Teo, majhna robotizirana trgovina, ki jo upravlja nemška veriga supermarketov Tegut. Teo je kot nekakšen samostojni avtomat, le da namesto čokolade ponuja mleko, jajca in vse ostalo, kar potrebujete za nedeljski zajtrk. In ker Teo nima potrebe po počitku, je odprt 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Tudi ob nedeljah.
Nemčija: Dežela nedeljskega zaprtja
V Nemčiji je nedeljsko zaprtje trgovin tako sveto kot Oktoberfest. Od leta 1956 velja zakon, ki določa, da morajo biti ob nedeljah in praznikih skoraj vse trgovine zaprte. Seveda obstajajo izjeme, kot so pekarne in bencinske črpalke, ampak večina trgovin ostaja zaprta. To je kot da bi Nemci rekli: “Ob nedeljah se sprostimo, tudi če to pomeni, da bomo brez mleka za kavo.” Nemška zvezna dežela Hessen je bila prva, ki je rekla “Ja, bitte!” robo-trgovinam, odprtim tudi ob nedeljah. Zakaj? Ker so ugotovili, da če v trgovini ni ljudi, potem tudi nihče ne krši zakona o nedeljskem počitku. Genialno, kajne?
Ali bodo robo-trgovine rešile nemško podeželje?
Po podatkih Zveznega raziskovalnega inštituta za podeželje približno polovica nemškega podeželskega prebivalstva nima dostopa do trgovin, do katerih bi lahko prišli peš. To pomeni, da morajo za vsak nakup sesti v avto in se odpeljati v najbližje mesto. Robo-trgovine bi lahko to spremenile. Predstavljajte si, da bi imeli v vsaki vasi majhnega Tea, ki bi vam nudil vse potrebno, ne glede na dan ali uro. To bi bilo kot da bi imeli osebnega batlerja za živila, le da je ta batler robot.
Ali bodo robo-trgovine oživele lokalna gospodarstva?
Nemška trgovinska zbornica je prepričana, da bi robo-trgovine lahko pomagale oživiti lokalna gospodarstva. Če bi ljudje lahko vsakodnevne nakupe opravljali lokalno, bi v regiji ostalo več kupne moči, kar bi lahko dolgoročno pritegnilo tudi druge manjše trgovine in storitve. To je kot da bi rekli: “Če bomo podprli Tea, bo Teo podprl nas.”
Ali so robo-trgovine donosne?
Tegut pravi, da so robo-trgovine zelo donosne. Ob nedeljah ustvarijo približno 30 odstotkov svojega tedenskega prihodka. Nizki so tudi stroški, saj vsaka robotska trgovina tedensko potrebuje približno 25 ur človeškega dela, ki vključuje dopolnjevanje zalog, čiščenje in morebitna servisiranja. To je kot da bi rekli: “Teo ne potrebuje plače, le občasno polnjenje baterij.”
Medtem ko se Hessen in Bavarska odpirata robo-trgovinam, ostali del Nemčije ostaja skeptičen. Večina velikih trgovskih verig, kot sta Lidl in Aldi, pravi, da ne načrtujejo uvajanja avtomatiziranih trgovin. Morda se bojijo, da bodo roboti prevzeli njihova delovna mesta, ali pa preprosto menijo, da Nemci še niso pripravljeni na nakupovanje brez človeškega stika.
Prihodnost je avtomatizirana, ampak ali smo pripravljeni nanjo?
Robo-trgovine so nedvomno zanimiv koncept, ki bi lahko spremenil način, kako nakupujemo. Ponujajo udobje, dostopnost in potencialno celo gospodarske koristi. Ampak ali smo pripravljeni žrtvovati človeški stik za udobje robota? Ali bomo kmalu vsi nakupovali ob nedeljah kot kakšni Nemci? Čas bo pokazal. Do takrat pa lahko še vedno uživamo v nedeljskem počitku in upamo, da nam ne bo zmanjkalo mleka za kavo.