Viber uporablja več kot tri četrt uporabnikov mobilnih telefonov v Sloveniji. Lahko bi rekli, da nas priljubljenost Vibra umešča v družbo manj razvitih dežel. Ampak zakaj?
Razlog je v tem, da so bili nekoč klici med omrežji v vzhodnih državah zelo dragi, Viber pa je omogočil fino in uporabno, predvsem pa poceni rešitev.
Pripomoglo je tudi gasterbajtarstvo. Če povprašate prijatelja Burijo, ki vam fila kugle v kornet ali Dritona, ki pravkar rola svoj 332 jufka kebab, kako kličejo familijo v Prizren, bo ven potegnil Samsunga z nameščenim Viber. Ok, hec ob strani. Viber je popularen med fino gospodo in fasaderji, je presneto demokratično orodje, ki je naredilo veliko dobrega za poceni komuniciranje.
20 sporočil preko Viber na dan
Toliko sporočil povprečen Slovenec na Vibru odpošlje v beli svet, vsak dan. V Viber buljimo nekje pol ure dnevno in aplikacijo odpremo v povprečju 15-krat na dan.
Viber služi denar
Samo ne vam. Služi Viber. Sodeluje z mnogimi podjetji, prikazuje oglase, nudi robotke za klepet (chatbote) itd. Normalno, denar od nekje mora priti, bolje tako, kot z naročnino. Viber je namreč še vedno brezplačen in tudi ni pretirano nemogoče vsiljiv z oglasi. Koliko denarja pa? Precej ob dejstvu, da Viber uporablja več kot milijarda ljudi v več kot 190 državah.
Od Izraela do Japonske
Viber se je rodil na Cipru leta 2010. Bivši šef IT-ja izraelskih oboroženih sil, Talmon Marco in njegov kolega Igor Magazinnik, izraelsko beloruskega porekla, sta starša. Štiri leta kasneje sta vse skupaj za 900 milijonov dolarjev prodala japonski korporaciji Rakuten, ki seveda tega bisera ni več spustila iz svojega objema, saj se ji splača. Viber sicer prva tri leta ni ustvarjal dobička.