V zadnjem času vse pogosteje srečujemo kratico IIoT. Označuje industrijski internet stvari, ki je v marsičem podoben internetu stvari (IoT), le da je namenjen industrijski uporabi.
Kaj počne IIoT?
Industrijski internet stvari s pametnimi senzorji in napravami zajema podrobne podatke o delovanju, povezuje naprave med sabo in upravljavskimi sistemi ter z analitiko v realnem času omogoča koristno uporabo vseh zbranih podatkov.
Glavni cilj industrijskega interneta stvari je izboljšanje učinkovitosti poslovanja. To pomeni, da lahko z zajemom podatkov o delovanju strojev ter njihovim varnim prenosom v oblak in obdelavo v razumljive informacije izboljšamo produktivnost strojev, pravočasno preprečimo okvare, povečamo razpoložljivost in posledično optimiziramo delovanje strojev, kar lahko zelo zmanjša nepredvidene izpade in motnje ter s tem izboljša produktivnost.
Vsak IIoT sistem sestavlja več osnovnih gradnikov.
- S senzorji povezane naprave, ki zaznajo, zbirajo, izmenjujejo in analizirajo podatke o delovanju.
- Javna in/ali zasebna komunikacijska infrastruktura.
- Analitična orodja in aplikacije, ki s poslovno pomembnimi informacijami nastopajo kot vmesnik med IIoT platformo in njenimi uporabniki.
- Sistem za hrambo zbranih podatkov vseh povezanih naprav.
- Uporabniki, ljudje, drugi poslovni informacijski sistemi.
Kakšne prednosti zagotavlja IIoT?
S pomočjo podatkov lahko podjetje zagotovi optimalno vzdrževanje ter hitrejšo in cenejšo odpravo napak. Industrijska podjetja na tak način pridobijo celovit pregled nad obratovanjem, povečajo razpoložljivost s hitrejšim ukrepanjem pri okvarah in lažje izboljšajo proizvodne in vzdrževalne procese. Vse to na koncu prispeva k zmanjšanju zastojev ter višji kakovosti, stabilnosti in stroškovni učinkovitosti proizvodnje.
Ena izmed pomembnih prednosti za proizvodna podjetja je načrtovano vzdrževanje. Ker množica senzorjev ves čas podrobno spremlja delovanje vseh strojev in proizvodnih procesov, lahko pravočasno zaznajo podatke, ki nakazujejo potrebo po vzdrževanju, vse to pa zmanjša število nepredvidenih okvar in zastojev ter stroškov, ki so posledica takšnih izpadov.
IIoT lahko pomaga tudi dobaviteljem proizvodne opreme, saj lahko vnaprej zaznajo morebitne potrebe po vzdrževanju in slednjega izvedejo brez zapletov za proizvodno podjetje.
Med najbolj pomembnimi funkcijami IIoT sistema je tudi natančno sledenje lokacije, količine in stanja opreme, materiala in izdelkov v procesu, vse od proizvodnje do dobave kupcu. V primeru odstopanj lahko sistem pravočasno ukrepa in tako prepreči kakršna koli odstopanja. Sem sodi tudi spremljanje okoljskih dejavnikov, recimo temperature, vlage, tresljajev in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na zanesljivost proizvodnega procesa oziroma kakovost izdelkov.
Med zelo pomembnimi nalogami IIoT je vpliv na zadovoljstvo uporabnikov. Povezane naprave lahko namreč skrbno zajemajo in analizirajo podatke o tem, kako uporabniki uporabljajo izdelke in s tem proizvajalcem nudijo možnost, da svoje izdelke še bolj prilagodijo njihovim potrebam.
Kakšna je razlika med IIoT in IoT?
Obe tehnologiji imata veliko skupnega, del senzorjev, naprav, povezav, tudi algoritmov. Ključno je, da se uporabljajo za drugačne namene. IoT povezuje naprave preko več vertikal, od pametnih mest, zdravstva, podjetij, storitvenih dejavnosti do uporabnikov.
IIoT pa predvsem deluje znotraj proizvodnih in industrijskih okolij. Zaradi tega morajo biti IIoT rešitve izjemno zanesljive, varne, stabilne. Motnje v delovanju IIoT lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo ali celo poškodbe delavcev. Pomembno je poudariti, da so rešitve IIoT namenjene izboljšanju učinkovitosti proizvodnih in industrijskih procesov, pozitivnemu vplivu na varnost pri delu in zdravje zaposlenih.
