20 let nazaj je bilo življenje drugačno. Ni bilo elektronske pošte, mobiteli so bili izjema, ne pravilo. Viber, Messenger, Instagram in vse sorodno še ni bilo izumljeno. Danes smo povsem zasičeni z digitalnimi storitvami. A še vedno smo ljudje, biološko se čez noč nismo spremenili, dan ima še vedno 24 ur in ob vsem tem velja vsaj razmisliti, kako bi bilo, če bi bilo manj digitalnih motenj?
Sem digitalni odvisnež. V službi, doma, na poti. Ob meni so čez dan: 2 računalnika, iPad, mobitel, smart TV, pametna ura. Skoraj ni minute dneva, ko ne bi v neposredni bližini imel vsaj ene teh naprav. Aktivne.
Vse bolj me to moti. Ni mi všeč občutek, da sem ves čas dosegljiv, povezan in da moje življenje motijo piski ter obvestila na zaslonu. Zakaj? Ker mi kradejo čas zame, za mir, počitek in rušijo fokus na reči, kjer je potrebno zbrano delo.
Vsak ima svoj pristop. Moj je takšen.
… je še vedno pošta. Nikjer ne piše, da mora biti takoj prebrana, še manj pa odgovorjena. V službi jo spremljam vsakih 10, 20 minut. Doma vsakih nekaj ur. Kaj več me ne zanima.
…so v zatonu, itak jih dobim predvsem, ko potrebujem dodatno geslo za katero izmed bank. Z njimi nimam težav, kljub temu sem izklopil piskanje mobitela. Ko ga primem v roke itak vidim obvestilo.
Na tiho so vsi. Ker je tukaj vse več komunikacije, bi mobitel piskal ves čas. Preveč moteče. Svetujem, da izklopite obvestila in odgovarjate z zamikom. Tako boste tudi sogovornike navadili, da naj ne pričakujejo takoj odgovora.
Vse spremljam večkrat dnevno, izključena pa imam skoraj vsa obvestila. Tako se ne vedem reaktivno in zgrabim mobitela takoj, ko se kaj zgodi.
gledam z zamikom, prevrtim reklame, skoraj ničesar ne gledam tedaj, ko je na sporedu.
Morda velja razmisliti še o izklopu vseh naprav po določeni uri, ko naj bi bil čas za počitek. S tem se izognete teženju kolegov, ki ne morejo spati in ob nečloveških urah pošiljajo mesidže. Pa tudi sicer v spalnici skušajmo spati, ne tapkati po zaslonu.
Posebna kategorija, kajne? Morda pa prav med dopustom izvedeš prvi digitalni detox in izključiš vsa obvestila. Dopust imamo samo nekaj dni, tednov na leto. Naj bo dopust res dopust.
Počasi smo ljudje popustili. Vodi nas občutek povezanosti in strah pred “zamujanjem novosti”. Nič nas ne nauči izraz “push notifications”, potisna obvestila, kamor sodi skoraj vse, kar se zgodi brez našega posega. Velja se vprašati, če imamo res toliko časa in energije, da se želimo pustiti “potiskati” cel dan samo zato, da bomo tisti mesidž prebrali v nekaj sekundah, ne pa čez pol ure.
