ChatGPT in drugi jezikovni modeli: Kako varno ravnamo z občutljivimi podatki

Uporaba AI jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, prinaša tveganja glede varstva občutljivih podatkov. Preberite, kako preprečiti nepotrebno izpostavljanje podatkov in zagotoviti varno uporabo teh orodij.

Umetna inteligenca je sedaj na voljo vsaki človeški inteligenci, ki ima dostop do interneta. Je privlačna, zanimiva, tudi uporabna. Uporabna v obsegu, kolikor zmore predvsem človek postavljati prava vprašanja in naloge. Pri tem hitro nastane morebitni problem, če pozabimo, da so lahko podatki občutljivi in zaupni ali pa so zakonske omejitve takšne, da se moramo zelo premišljeno lotiti njihove distribucije. Modeli umetne inteligence ne nudijo popolne varnosti in zasebnosti, zato je zelo neresno slednje uporabljati za obdelavo občutljivih podatkov. Tudi po Gmailu ne pošiljamo poslovnih skrivnosti, kajne?

Tveganja, povezana z občutljivimi podatki

Občutljivi podatki vključujejo osebne podatke, poslovne skrivnosti in druge pomembne informacije. Njihova uporaba v AI jezikovnih modelih prinaša tveganja za nepooblaščen dostop, izgubo ali razkritje. Raziskave kažejo, da že skoraj 5% zaposlenih vnaša občutljive podatke v jezikovne modele, kot je recimo ChatGPT.

Podjetja morajo biti pozorna na varnost občutljivih podatkov pri uporabi AI jezikovnih modelov. Nekaj možnosti za zagotavljanje varnosti:

  • Sklepanje poslovnih dogovorov ali pogodb o obdelavi podatkov z AI ponudniki.
  • Zagotavljanje, da aplikacije, ki uporabljajo AI jezikovne modele, nimajo dostopa do občutljivih podatkov.
  • Zagotavljanje ustrezne informiranosti zaposlenih o potencialnih tveganjih in pravilni uporabi AI jezikovnih modelov.

Ker sta prvi dve točki prej izjema kot pravilo, je ključna tretja točka. Torej, da podjetja svoje zaposlene čim prej obvestijo o tveganjih in pravilnem ter nepravilnem ravnanju pri uporabi AI jezikovnih modelov. Zagotoviti je treba, da zaposleni razumejo, kateri podatki so občutljivi in kako se lahko izognejo vnašanju teh podatkov v AI modele. Redna usposabljanja in opomniki so ključnega pomena za zmanjšanje tveganja neavtoriziranega dostopa ali razkritja občutljivih podatkov.

Zakonodaja in skladnost

Uporaba AI jezikovnih modelov za obdelavo osebnih podatkov lahko privede do dodatnih omejitev, kot so iznos podatkov v tretje države ali avtomatizirane odločitve. Podjetja morajo biti seznanjena z zakonodajo in urediti ustrezne ukrepe (npr. obveščanje posameznikov, pogodbe o obdelavi osebnih podatkov s ponudniki). Podjetja morajo biti pozorna na potencialna tveganja in sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito občutljivih podatkov svojih zaposlenih, strank in poslovnih partnerjev. Poleg pogodb in politik je pomembno tudi uvajanje razumnih tehničnih varnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja razkritja občutljivih podatkov.

Redno spremljanje in presoja tveganj

Podjetja morajo redno spremljati in ocenjevati tveganja, povezana z uporabo AI jezikovnih modelov. To vključuje revizijo morebitnih pogodb z AI ponudniki, pregled uporabe AI modelov znotraj podjetja in oceno morebitnih varnostnih incidentov. Še pred tem pa mora biti zelo jasno, kdaj sploh lahko govorimo o varnostnem incidentu. Podjetja lahko sodelujejo s ponudniki AI jezikovnih modelov, kot je OpenAI, ki stoji za ChatGPT, da bi bolje razumeli, kako se lahko občutljivi podatki zaščitijo. Sodelovanje z AI ponudniki lahko prinese dodatne možnosti za izboljšanje varnosti, saj lahko skupaj razvijajo boljše prakse in rešitve, ki zmanjšujejo tveganja.

Na podlagi teh informacij lahko podjetja sprejemajo informirane odločitve o tem, kako izboljšati varnost občutljivih podatkov in preprečiti morebitne kršitve.

Oblikovanje AI etičnih smernic

Podjetja lahko razvijejo in upoštevajo etične smernice, ki določajo, kako se AI jezikovni modeli uporabljajo na odgovoren način. Etične smernice lahko vključujejo načela, kot so transparentnost, poštenost, odgovornost in spoštovanje zasebnosti posameznikov. S tem se lahko zagotovi, da se AI orodja uporabljajo na način, ki spoštuje pravice in interese vseh udeleženih strani.

Pripravljenost na krizne situacije

Kljub vsem preventivnim ukrepom se lahko zgodi, da pride do kršitev varnosti ali izgube občutljivih podatkov. Podjetja morajo imeti pripravljen načrt za odzivanje na krizne situacije, ki vključuje postopke za obvladovanje incidentov, obveščanje pristojnih organov in obveščanje prizadetih posameznikov. Hitro in učinkovito ukrepanje v primeru kršitve varnosti lahko zmanjša dolgoročne posledice za podjetje in posameznike.

Uporaba alternativnih tehnologij za zaščito občutljivih podatkov

Če obstajajo možnosti za uporabo drugih tehnologij, ki ponujajo boljšo varnost občutljivih podatkov, bi se podjetja morala odločiti za njihovo uporabo. Na primer, uporaba lokalno nameščenih AI sistemov, ki so povsem podrejeni IT politiki podjetja, lahko zmanjša tveganja, povezana z obdelavo podatkov v oblaku. Skratka, povsem jasno mora biti kaj se obdeluje, kdo to obdeluje, kje se obdeluje in komu so podatki dosegljivi – izvorni (vhodni) in rezultati dela AI, ker tudi slednji lahko vsebujejo občutljive podatke. Tukaj je smotrno slediti logiki, če je vhodna informacija občutljiva, se kot občutljiva samodejno klasificira tudi izhodna informacija.